Novice

2019-03-10

Kratkice (10. teden, 2019): Deerhunter, Future, MONO

Koridor, 10. marec 2019 ― Deerhunter – Why Hasn’t Everything Already Disappeared? (4AD): + Deerhunterji se na svojem novem dolgometražcu resno spogledujejo z glasbenimi šestdesetimi. Prvi del albuma Why Hasn’t Everything Already Disappeared? je podobno kot njegov predhodnik Fading Frontier poln razmeroma konvencionalnih pop-iš glasbenih vzorcev, ki pa imajo nadvse všečne melodične linije in so kompozicijsko dobro zasnovani. Za razliko […] The post Kratkice (10. teden, 2019): Deerhunter, Future, MONO appeared first on Koridor – križišča umetnosti.
Govornost literarnih besedil

Govornost literarnih besedil

ARS Jezikovni pogovori, 10. marec 2019 ― Za učinkovito govorno izvedbo je potrebno razbrati namige t. i. govornosti v samih besedilih Številni so prepričani, da je uspešna govorna interpretacija literarnih besedil odvisna predvsem od navdiha, nadarjenosti in intuicije. Profesorica na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Katarina Podbevšek pa meni, da je za učinkovito govorno izvedbo potrebno predvsem specifično znanje, ki zahteva od govorca, da zna razbrati namige t. i. govornosti v samih besedilih. Podrobneje o tem, na kaj vse morajo biti študenti igre pozorni, ko se pripravljajo na govorno interpretacijo poezije, proze in dramatike, pa v torkovih Jezikovnih pogovorih ob 18-ih na programu Ars.
O(b) ustvarjalni zapuščini Jureta Detele

O(b) ustvarjalni zapuščini Jureta Detele

ARS Ars humana, 10. marec 2019 ― »Skrajni čas je, da si človeštvo pride brez ovinkarjenja in slepomišenja na jasno, v čem je veličina poezije Jureta Detele.« V enem izmed ohranjenih fragmentov iz zapuščine ustvarjalca Jureta Detele lahko med drugim preberemo: »Skrajni čas je, da si človeštvo pride brez ovinkarjenja in slepomišenja na jasno, v čem je veličina poezije Jureta Detele. Če odštejem pet, šest mojih prijateljev – verjetno edinih Slovencev, ki imajo o poeziji nekaj pojma – je feedback mojih pesmi zelo beden.« Detelovo obsežno zapuščino je zbral, uredil in pripravil za objavo dr. Miklavž Komelj – doslej je izšla v dveh dvodelnih monografijah. O njej, o sprejemanju Detelovih del v njegovem času in prostoru, predvsem pa o avtorjevi poeziji in njegovem razumevanju poezije bo dr. Miklavž Komelj podrobneje povedal v oddaji.
(Ne)smešnost zatiranja

(Ne)smešnost zatiranja

Neodvisni, 10. marec 2019 ― Katja Čičigoj v recenziji predstave Živela vulva premišljuje zlasti zagonetno razmerje med feminizmom in humorjem: "S tem, ko si predstava Živela vulva! za nalogo zada satirično uprizarjanje »jagodnega izbora« zgodovine zatiranja, utišanja, zanikanja ženske seksualnosti, se tako pravzaprav pogumno podaja na minsko polje problematike humorja v feminizmu. Spretno uporabiti humor, da bi netrivialno spregovorili o zatiranju, nikakor ni lahko."

Madmoiselle Paradis (rež. Barbara Albert)

Koridor, 10. marec 2019 ― Madmoiselle Paradis (2017), novi film ljubljenke avstrijske kinematografije Barbare Albert, je zanimiv predvsem kot prikaz zgodovine 18. stoletja na habsburškem dvoru, z vsemi njegovimi smešnimi kostumi in zablodami, s katerimi so se spopadale predvsem ženske. Film veliko dolguje krasni Marie Dragus, njeni upodobitvi Marie Theresie Paradis, protagonistke zgodovinske drame. V otroštvu oslepeli aristokratinji in genialni pianistki […] The post Madmoiselle Paradis (rež. Barbara Albert) appeared first on Koridor – križišča umetnosti.
Leaving Neverland (2019)

Leaving Neverland (2019)

Deseta umetnost, 10. marec 2019 ― Glasbena ikona in kralj popa Michael Jackson je sicer mrtev že celo desetletje, vendar pa se zdi, da se prah okoli njegovih najbolj temačnih plati zasebnega življenja še lep čas ne bo docela počistil. Tudi po zaslugi najnovejšega HBO – jevega dvodelnega dokumentarca Leaving Neverland, ki je razburil predvsem člane Jacksonove družine in njegove oboževalce. […] Tags:   Del.icio.us Facebook TweetThis Digg StumbleUpon Comments:  0 (Zero), Be the first to leave a reply! You might be interested in this:    E.T. — The Extra-Terrestrial (1982)  Inception (2010)  Mala noga  [Pozor, hud prizor] - Spartacus (1960)  The Lord Of The Rings: The Fellowship Of The Ring (2001) Copyright © Deseta umetnost [Leaving Neverland (2019)], All Right Reserved. 2019.

10. marca 1856 se je v Novem mestu rodil Ferdinand Seidl, slovenski naravoslovec in geolog

Kamra.si, 10. marec 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...10. marca 1856 se je v Novem mestu rodil Ferdinand Seidl, slovenski naravoslovec in geolog. Umrl je 1. decembra 1942 v Novem mestu. V rojstnem Novem mestu je obiskoval meščansko šolo ter gimnazijo, v Gradcu pa je na filozofski fakulteti študiral prirodopis, matematiko in fiziko. Seidl slovi kot eden najpomembnejših slovenskih naravoslovcev in je avtor številnih znanstvenih knjig in razprav, predvsem s področja geologije, pa tudi meteorologije, seizmologije ter botanike. Na njegovo pobudo je bil vrh Gorjancev poimenovan Trdinov vrh. Njemu gredo tudi zasluge, da se je na Gorjancih začela zaščita slovenskih gozdov. Tako je bil v sklopu te zaščite tudi zaščiten studenec Gospodična. Med drugim je v Krškem postavil prvo vremensko opazovalnico.  Leta 1909 je podrobno opisal delovanje Presihajočega studenca v soteski Savinje.

1391 – Umre kralj Tvrtko I.

Zgodovina na dlani, 10. marec 2019 ― 10. marca leta 1391 je umrl prvi bosanski kralj Tvrtko I Kotromanić. Star je bil 53 let. Najverjetneje je umrl v srednjeveški trdnjavi Bobovac (v bližini današnjega Kaknja), kjer so bivali bosanski vladarji v 14. stoletju. Tvrtka so pokopali v cerkvi sv. Nikolaja v naselju mile, njegov grob pa je… Preberi The post 1391 – Umre kralj Tvrtko I. appeared first on Zgodovina na dlani.

Rachel Cusk na Fabuli: Zanima me razkrivanje resnice

Misli, 10. marec 2019 ― Z večerom s kanadsko-britansko pisateljico Rachel Cusk se je v soboto v Klubu Cankarjevega doma sklenil festival Fabula. Beseda je tekla predvsem o njenem romanu Obris, pa tudi o njenih spominih, v katerih piše o temah, kot sta materinstvo in ločitev. Kot je povedala gostja, jo pisanje zanima predvsem kot možnost razkrivanja resnice.
ENEJ GALA: UPORABLJAM ALI OPAZUJEM?

ENEJ GALA: UPORABLJAM ALI OPAZUJEM?

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 10. marec 2019 ― Prostorska postavitev Eneja Gale postavlja v ospredje odnos med vizijo in vizionarstvom, predmetnostjo in subjektivnostjo, ob opazovanju aktivnega ustvarjalnega prostora, v odnosu realnost-fikcija, kot nekakšen pogled onkraj, ki ustvarja emocije in aktivno prisotnost gledalca. Umetnik je pozoren opazovalec sodobne družbe, v kateri kriza racionalnega spodbuja razmah pretvarjanja. Ta koncept se krepi v pozitivnem sprejemanju snovanja, projektiranja in predstavljanja, ki ga povezuje svobodna ustvarjalnost. Pri tem se s pomočjo etimologije latinske besede fingere (ustvariti, izdelati) lahko navežemo na katerokoli obliko ustvarjalne pripovedi. Svetovi fikcije se torej na resničnost opirajo s podobnostjo in v komunikaciji z realnim svetom na nivoju fiziološkega, psihološkega, čustvenega in moralnega. Obetaven slovenski umetnik mlajše generacije postavlja odnos med resničnim in umišljenim, med umetnostjo in oblikovanjem, kot motrenjem, opazovanjem umetniškega dela, in njegovo uporabno funkcijo. S serijo Popravljenih predmetovumetnik vtisne škarjam, očalom, puškam, kozarcem, skodelicam, izvijačem … in celo vtičnicam občutljivo konceptualno življenje. To so drobne sledi neke obnovljene, “popravljene”, domišljene in vnovič najdene vsakdanjosti. Izbrani predmeti omogočajo nekakšen oblazinjen, pritajen oziroma previden korak neke poti, premikanja, ki sproža globoko zavedanje samega sebe v odnosu do drugega. Kje živim, kje stanujem, s kom in s čim se povezujem? Nič ne ostane neopaženo in nesluteno, če lahko vsak, še najbolj banalen predmet doživi korenito spremembo, transformacijo, ki ga pogoltne v proces prehoda od tu do tam. Enej Gala nas vodi za roko po tej vznemirljivi poti, da se nam na tanki črti med resničnim in umišljenim razkrije moč čudenja, osuplosti in očaranosti. Galovo insceniranje nadrealne dimenzije se osredinja na preoblikovanje običajnih predmetov v nekaj povsem drugega. Njihova funkcija, uporabnost, zamrzne v negaciji človeškega posega in v onemogočanju njegov
Zadnja plat: Tintin – Pia Nikolič (poročilo z dogodka)

Zadnja plat: Tintin – Pia Nikolič (poročilo z dogodka)

Trubarjeva hiša literature, 10. marec 2019 ― V sredo, 6. marca, je v Trubarjevi hiši potekalo novo predavanje iz cikla Zadnja plat, v katerem stripovska kritičarka in raziskovalka Pia Nikolič predstavlja stripe, ki si jih je mogoče izposoditi v Mestni knjižnici Ljubljana. Tintin je francosko-belgijski komični strip za otroke Georgesa Remija – Hergéja (1907–1983). Hergé je odraščal v konservativni družini, kariero je začel že zelo zgodaj (v osnovni in srednji šoli), v skavtskih revijah je objavljal stripe, kot je na primer Totorjeve dogodivščine. Gre za t. i. rotmanovsko slikanico, kjer je tekst v celoti zapisan pod okvirčki, strip je izhajal med letoma 1926 in 1929, eden izmed t. i. tintinologov pa o njem pove, da »se bere, kot da bi odrasel človek pripovedoval zgodbe iz vesternov otrokom«. Do leta 1940 so vsi njegovi stripi črno-beli, kasneje pa jih pobarva (razen prvega Tintina, Tintin v Sovjetski zvezi, ki je doživel ogromno negativnih kritik).
Evelina Umek

Evelina Umek

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 10. marec 2019 ― Tržaška književnica pripoveduje o sebi in svojem ustvarjanju Tržaška pisateljica Evelina Umek piše za mladino in odrasle, tako kratke zgodbe kot romane, tako biografska dela (na primer o Marici Nadlišek Bartol) kot najverjetneje o svoji osebni izkušnji. Pomemben je tudi njen prevajalski opus, med drugim je prevedla dela Itala Calvina, Dacie Maraini in Giannija Rodarija. Književnica je maturirala v rojstnem mestu, nato pa je študirala slavistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Za (takratno) Televizijo Ljubljana je prispevala vrsto scenarijev za otroške oddaje, objavila je precej otroških del, pisanju za odrasle pa se je intenzivneje posvetila v novem stoletju. Leta 2003 je objavila zbirko Mandrija in druge zgodbe (zanjo je prejela tržaško nagrado Vstajenje), nato pa še vrsto romanov, v katerih je narodnost pogosto osrednja tematika. Pisateljica je tako ustvarila vrsto človeških usod in tako obogatila galerijo človeških usod v sodobni slovenski literaturi, predvsem pa bralkam in bralcem, ki bolj malo vedo o življenju Slovenk in Slovencev na Tržaškem, približala preveč odmaknjen svet. Ob njenem okroglem življenjskem jubileju se je  z Evelino Umek pogovarjal Marko Golja. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.
še novic