Utrip domoznanstva: Slovenci v nemških taboriščih

Medobčinska matična knjižnica Žalec, 8. april 2019 ― Aprilski Utrip domoznanstva v Medobčinski splošni knjižnici Žalec je bil malo drugačen. 27. januarja 1945 so enote ruske Rdeče armade osvobodile največje nacistično taborišče smrti Auschwitz – Birkenau na jugu okupirane Poljske. Dan osvoboditve Auschwitza je generalna skupščina Združenih narodov leta 2005 razglasila za svetovni dan spomina na žrtve holokavsta. Muzej novejše zgodovine Slovenije je pripravil razstavo Slovenci v nemških koncentracijskih taboriščih, ki je od 8. aprila 2019 pa do 6. maja 2019 na ogled v Medobčinski splošni knjižnici Žalec v času odprtosti Občinske knjižnice Žalec. Avtorica razstave dr. Monika ...

8. aprila 1971 je umrl Ivan Vurnik, slovenski arhitekt

Kamra.si, 8. april 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...8. aprila 1971 je umrl Ivan Vurnik, slovenski arhitekt. Rodil se je 1. junija 1884  v Radovljici. Osnovno šolo je obiskoval v Radovljici. Med leti 1895-1904 je obiskoval gimnazijo v Kranju, med leti 1905-07 pa v Ljubljani. Arhitekturo je študiral na Dunaju. V letih 1911-12 je na pobudo M. Fabianija vstopil v mojstrsko šolo O. Wagnerja na Dunaju.  Po končanem študiju in opravljenem II. državnem izpitu je dobil štipendijo in odšel poleti za tri mesece v Rim. Tam je študiral predvsem antične in renesančne spomenike ter italijansko umetnost.

8. aprila 1852 se je v Celju rodil Julius Rakusch, trgovec, politik, celjski župan in častni meščan

Kamra.si, 8. april 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...8. aprila 1852 se je v Celju rodil Julius Rakusch, trgovec, politik, celjski župan in častni meščan. Umrl je 24. decembra 1910 v Celju.  Član stare nemške celjske družine. Leta 1870 se je zaposlil v trgovini z železnino, ki je bila last njegovega očeta Daniela Rakuscha. Po očetovi smrti je pod starim imenom z bratom Josephom vodil trgovino, po bratovi smrti v letu 1897 pa je postal edini lastnik podjetja, ki je zaradi dobrega poslovodenja postalo eno najuglednejših te vrste v monarhiji. Kot poslovnež širokega formata je sodeloval pri številnih gospodarskih podvigih v Celju in drugod; bil je soustanovitelj tovarne emajlirane posode A. Westna v Celju, Lenkovega I. celjskega mestnega mlina, Lorberjeve strojne tovarne v Žalcu in Westnove tovarne posode v Bratislavi.Istega leta kot njegov županski predhodnik Stiger (1879) je postal član celjskega občinskega odbora in ko je Stiger v letu 1893 postal župan, je zasedel podžupansko mesto. Po njegovi smrti je v začetku leta 1903 prevzel županstvo.     
Shazam! (2019)

Shazam! (2019)

Deseta umetnost, 8. april 2019 ― Le kaj so mu ponudili, da je Djimon Hounsou zaigral v vlogi razcapanega in slabo našemljenega čarodeja, poslednjega branilca sveta pred sedmimi smrtnimi grehi in njihovim upostošenjem, ki ga nad mesto razpusti zlobni doktor?! Slednji je bil kot deček prav tako poklican pred velikega vešča, ampak ni bil vreden njegovega nasledstva, zato si je postavil življenjski […] Tags:   Del.icio.us Facebook TweetThis Digg StumbleUpon Comments:  0 (Zero), Be the first to leave a reply! You might be interested in this:    Stranger Things – 1. sezona (2016)  The Dark Knight (2008)  Vedrina  Back To The Future (1985)  [Blu-ray] – The Dark Knight Rises (2012) Copyright © Deseta umetnost [Shazam! (2019)], All Right Reserved. 2019.
Prijatelja za vedno (The Upside)

Prijatelja za vedno (The Upside)

Koridor, 8. april 2019 ― Čeprav je film za spoznanje predolg in naphan s stereotipi, uspešno kratkočasi, nekaj izvirnega humorja pa ga lepo, a nezadostno dopolnjuje. The post Prijatelja za vedno (The Upside) appeared first on Koridor – križišča umetnosti.

Cerkev svetega Primoža nad Kamnikom

Kamra.si, 8. april 2019 ― Medobčinski muzej Kamnik vabi v sredo, 10. aprila 2019, ob 19. uri v Galerijo Miha Maleš na predavanje dr. Ferdinanda Šerbelja o zgodovini in novih izsledkih o cerkvi Svetega Primoža nad Kamnikom. V marcu letos je izšla njegova prenovljena monografija o tem pomembnem kulturnem spomeniku, o čemer je v uvodu zapisal: »Pri Sv. Primožu se je davna preteklost skozi stoletja zložila v zgodbe od poznoantične poselitve in vse do baroka, ki mu je dal dokončno »urbano« podobo. Okamenela govorica tega kraja je zgodba, prekrita s kopreno skrivnosti, o kateri še ni napisana zadnja beseda, kar tudi najbrž ne bo kaj kmalu. A pozornost raziskovalcev se je že sredi 19. stoletja usmerila k Sv. Primožu, o čemer zgovorno priča obsežna literatura, navedena na koncu te knjige. Z upoštevanjem navedenih objav pa sem želel izraziti spoštovanje do predhodnih piscev, ki so z vsakim novim prispevkom nadgrajevali pomen in vrednost tega starosvetnega kraja. Tudi jaz sem v vrsto občudovalcev Sv. Primoža vstopil leta 1970, ko nas je študente umetnostno zgodovinskega seminarja sem gor popeljal prof. Nace Šumi in s svojo erudicijo opozoril na »kapitalni spomenik srednjega veka na Kranjskem«. Vir: https://www.facebook.com/events/610218929389654
Barviti odzivi na podobe časa

Barviti odzivi na podobe časa

ARS Svet kulture, 8. april 2019 ― Na Dunaju vzbuja zanimanje retrospektivna razstava z naslovom Oskar Kokoschka - ekspresionist, migrant, Evropejec Na Dunaju so pretekli konec tedna odprli retrospektivno razstavo z naslovom Oskar Kokoschka – ekspresionist, migrant, Evropejec. V Leopoldovem muzeju si je mogoče ogledati kar 260 eksponatov, ki nudijo vpogled v umetnikovo snovanje, sledijo njegovemu življenju, skozi umetnikove ekspresionistične, fantazijske, barvite, psihološko izdelane in politično simbolne podobe pa se zarisuje tudi evropska zgodovina 20. stoletja. Tudi akademski slikar Marjan Gumilar, ki razstavlja v Mestni galeriji Ljubljana, je izhodišča našel v modernistične abstrakciji ekspresionizma, tokrat pa se predstavlja z novimi materiali.

8. aprila 1692 se je v Piranu rodil Giuseppe Tartini, beneški skladatelj in violinist

Kamra.si, 8. april 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...8. aprila 1692 se je v Piranu rodil Giuseppe Tartini, beneški skladatelj in violinist. Umrl je 26. februarja 1770 v Padovi.  Giuseppe Tartini se je rodil v Piranu. 8. aprila 1692 je bil krščen v stolni cerkvi sv. Jurija in ta datum je bil sprejet kot dan njegovega rojstva.   Oče Gian Antonio se je v Piran preselil iz Firenc. Beneška oblast ga je zaposlila kot javnega pisarja za odkup soli (pubblico scrivano dei sali), kar je bila tedaj zelo pomembna funkcija. Mati Caterina Zangrando je bila potomka ene najstarejših plemiških družin v Piranu. Poročila sta se leta 1685. Družina Tartini je živela v lepi hiši ob piranskem mandraču, ki so ga kasneje zasuli, v Strunjanu pa so imeli veliko posest z oljčnimi nasadi, solnimi polji in ribogojnico. Leta 1700 so na posestvu zgradili tudi vilo.Giuseppe se je rodil kot četrti otrok izmed šestih. Prva znanja je pridobil v oratoriju očetov Filipinov v Piranu. Ko je dopolnil 12 let, je v letih 1704 do 1707 nadaljeval šolanje v  Collegio dei Nobili (gimnazija za plemstvo) v Kopru in se učil tudi sabljanja ter igranja violine. Starši so ga poslali na študij teologije v Padovo, kjer je bila ena izmed  treh najbolj znanih univerz tedanje Evrope, a sina je nemirna narava gnala drugam. V Padovi je študiral pravo, se ukvarjal s sabljanjem in vadil violino. Kmalu se je zaljubil v Elizabeto Premazore in se z njo poročil leta 1710 v padovanski cerkvi bosonogih karmeličanov (Chiesa del Carmine). Vse bolj je spoznaval, da je njegov edini pravi poklic glasba. Odšel je v frančiškanski samostan v Assisi, kjer je bil predstojnik njegov stric po materini strani Giovanni Torre. V samostanu je intenzivno študiral violino in osnove kompozicije  ter raziskoval akustične zakonitosti. V Assisiju je leta 1713 napisal svojo najbolj znano violinsko sonato, Vragov Trilček, za katero velja, da mu jo je v sanjah zaigral vrag. O dogodku  je Tartini v Padovi  pripovedoval francoskemu astronomu Jérômeju de La Landu (1732-180

Mobilnost za ustvarjalnost: Ključna je odgovornost!

CED, 8. april 2019 ― Na dvodnevnem dogodku smo raziskali prednosti in izzive mednarodne mobilnosti, vključno z vplivom na okolje. Hkrati smo udeležencem konference omogočili, da lahko na enem mestu preverijo, kakšne so njihove možnosti za mobilnost. Od programov financiranja do administrativnih namigov (vize, davki, zavarovanja ipd.). Na kupu in dostopni so bili predstavniki iz več kot 20 organizacij iz 10 držav.
Novice: Nakit ostane. Dediščina, naš najdragocenejši nakit - Odprtje razstave

Novice: Nakit ostane. Dediščina, naš najdragocenejši nakit - Odprtje razstave

Tolminski muzej, 8. april 2019 ― V Tolminskem muzeju v soboto, 13. aprila 2019, odpiramo mednarodno arheološko razstavo z naslovom NAKIT OSTANE. DEDIŠČINA, NAŠ NAJDRAGOCENEJŠI NAKIT. Na razstavi združujemo blišč arheološke dediščine iz Muzeja mesta Beograd, Posavskega muzeja Brežice, Pokrajinskega muzeja Koper, Gorenjskega muzeja in Tolminskega muzeja ter inovativno in ustvarjalno povezujemo preteklost z zgodbami in znanjem mlade generacije. ...
Slovo Agnès Warda in Kurja polt

Slovo Agnès Warda in Kurja polt

ARS Gremo v kino, 8. april 2019 ― Minuli konec tedna se je poslovila velika dama francoskega filma Agnès Varda, ena od gonilnih sil francoskega novega vala. Minuli konec tedna se je poslovila velika dama francoskega filma Agnès Varda, ena od gonilnih sil francoskega novega vala. V radijskem eseju bomo premislili njen opus in njeno zapuščino. Ocenili bomo nov film Paola Sorrentina Oni, ki prek mladega povzpetnika Sergia Morra kritično pogleda v zakulisje Berlusconijevega življenja, ter grozljivko po romanu Stevena Kinga Mačje pokopališče. Prihodnji teden se bo v Kinodvoru in Slovenski kinoteki v Ljubljani začel festival žanrskega filma Kurja polt. Letošnji poudarek so »freaki«, torej spake, čudaki in navdušenci na velikem platnu.

Predavanje Cradle to Cradle®

Fakulteta za dizajn, 8. april 2019 ― Na Fakulteti za dizajn je v petek, 5.4.2019, Marko Krajner ( EPEA SWITZERLAND) predstavil proces certificiranja po sistemu Cradle to Cradle® . Od zibelke do zibelke (Cradle to Cradle®) opredeljuje in razvija ponovno uporabo produktov. V primerjavi s tradicionalnim recikliranjem, ta ohranja enako raven kakovosti surovin skozi življenjske cikle več izdelkov, uporabljajo pa se samo […]
Kaj lahko jezikovne tehnologije olajšajo slepim, slabovidnim in starejšim?

Kaj lahko jezikovne tehnologije olajšajo slepim, slabovidnim in starejšim?

ARS Jezikovni pogovori, 8. april 2019 ― Pametne tehnologije naj bi nam v prihodnje olajšale življenje, saj bomo lahko delili govorne ukaze najrazličnejšim napravam Pametne tehnologije naj bi nam v prihodnje olajšale življenje, saj bomo lahko delili govorne ukaze najrazličnejšim napravam. To bo v veliko pomoč tudi slepim in slabovidnim, saj jim ne bo treba iskati stikal ali brskati po zaslonih pametnih naprav. Potrebe po takih tehnologijah pa se bodo večale tudi zaradi hitro starajoče se družbe. Kako daleč je tak razvoj? Kaj vse bi lahko jezikovne tehnologije že danes olajšale slepim in slabovidnim? Kako bo to vplivalo na rabo brajlice? Gost bo Tomaž Wraber, nekdanji predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije.

Jedrt Lapuh Maležič: Vija vaja ven

Koridor, 8. april 2019 ― V Vija vaja ven smo priča očitni junakinjini preobrazbi. Ta se iz kolerične, včasih malo paranoične in nemalo vase zagledane, a vseeno simpatične punce spremeni v stroj, ki je zavoljo svoje volje pripravljena gaziti preko trupel. The post Jedrt Lapuh Maležič: Vija vaja ven appeared first on Koridor – križišča umetnosti.
Jernej Županič: Mamuti

Jernej Županič: Mamuti

ARS Izšlo je, 8. april 2019 ― Nenavadno, večplastno besedilo odlikujejo nedovršenost, zamolki in spretno grajen suspenz Po odmevnem prvencu, knjigi poezije Tatar, Jernej Županič ponuja v branje roman z naslovom Mamuti. Nenavadno, večplastno besedilo odlikujejo nedovršenost, zamolki in spretno grajen suspenz. Romaneskni svet, nekakšna bližnja futuristična vizija sveta, opustošenega zaradi ekoloških katastrof, ki jih napoveduje današnji čas s čezmerno rastjo prebivalstva, onesnaževanjem in podnebnimi spremembami, bralca kar posrka vase – a zahteva tudi njegovo sodelovanje.
Kostumografinja Bjanka Adžić Ursulov /2/

Kostumografinja Bjanka Adžić Ursulov /2/

ARS Oder, 8. april 2019 ― Letošnja Prešernova nagrajenka o visokih etičnih standardih v gledališčih po Evropi, o naravnih tekstilnih in drugih materialih za izdelavo kostumov, kot so: tekoča guma, les, sladkorna pena in smetana. V prvem delu pogovora Bjanka Adžić Ursulov pripoveduje predvsem o svojem študentskem obdobju, o umetniškem utripu 70.ih in 80-ih let minulega stoletja v Beogradu in širše po Jugoslaviji ter o njej vselej vznemirljivih dramatikih Shakespearju in Čehovu. V tej oddaji pa se pogovor vrti okoli njenih bogatih strokovnih izkušenj, o materialih, ki jih uporablja pri svojem drznem umetniškem delu, bodisi tekstilne bodisi druge narave, kot so na primer les, tekoča guma, sladkorna pena ali smetana.
Slikar in grafični oblikovalec Harald Draušbaher

Slikar in grafični oblikovalec Harald Draušbaher

ARS Ars humana, 8. april 2019 ― Ob izidu pregledne monografije ustvarjalčevega opusa Pred nedavnim je izšla zajetna knjiga Harald Draušbaher: Studio Breg, ki predstavlja Draušbaherjev oblikovalski opus. Na skoraj šeststo straneh je mogoče v besedi in sliki dobiti vpogled v nekaj desetletij ustvarjanja tega slovenskega oblikovalca, ki se je loteval najrazličnejših področij: v veliki meri gospodarstva, pa tudi likovne umetnosti, kulture, politike v več kot štirih desetletjih. V oddaji Ars humana se Harald Draušbaher predstavlja v pogovoru s Tadejo Krečič.

Pogovor z odvetnikom dr. Petrom Čeferinom

Kamra.si, 8. april 2019 ― Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož vas v četrtek, 11. aprila 2019, ob 18. uri vabi na pogovor z odvetnikom dr. Petrom Čeferinom.  Dr. Peter Čeferin je eden najbolj prepoznavnih obrazov slovenskega odvetništva. O svojem življenju, odvetniškem poklicu, pisanju in zgodbah, s katerimi se je srečeval na sodiščih, bo spregovoril z Orlandom Uršičem. Veselimo se vašega obiska!
#dekade60 ob celjskem občinskem prazniku

#dekade60 ob celjskem občinskem prazniku

Zgodovinski arhiv Celje (ZAC), 8. april 2019 ― Ob prazniku Mestne občine Celje se v Zgodovinskem arhivu Celje pridružujemo sklopu prireditev, ki skozi različne dogodke obeležujejo občinski praznik skozi celoten mesec april. Napovedujemo dve brezplačni vodstvi po razstavi Dekade: šestdeseta 1960-1969 @Celje. Razstavo v prostorih razstavne galerije Zgodovinskega arhiva Celje si lahko ogledate: v torek, 9. aprila 2019, ob 11. uri v četrtek, […]
Carji in gospodje

Carji in gospodje

Airbeletrina, 8. april 2019 ― Slovani smo končno v modi. Čepeči, sončnična semena pljuvajoči gopniki, skozi okna kukajoče balkanske bake in raznorazni vzhodnoevropski macgyverji so kar naenkrat postali glavni akterji mnoštva memov, ki črpajo iz neusahljivega vrelca slovanskih posebnosti. Slovenci, ki v kolesarskih pajkicah in zloščenih nemških karavanih vztrajno bežimo od svoje etnične skupine, se lahko tem štosom poznavalsko smehljamo le zato, ker se je v Jugoslaviji naša kultura tako neločljivo prepletla s kulturami drugim republik. Zaradi tesnega stika s hrvaškimi sorodniki, bosanskimi prijatelji ali srbskimi filmi vemo, da je tudi hčerka lahko sine in da se zaradi mokrih las lahko prehladimo na sto različnih načinov.
V Weimarju stoletnico gibanja okronali z odprtjem Muzeja Bauhausa

V Weimarju stoletnico gibanja okronali z odprtjem Muzeja Bauhausa

Misli, 8. april 2019 ― V nemškem Weimarju so ob 100-letnici ustanovitve visoke šole za arhitekturo in oblikovanje Bauhaus odprli Muzej Bauhausa. Ta ob delih, ki so jih pod okriljem Bauhausa ustvarili umetniki, predstavlja ideje gibanja in njihovo aktualnost danes. Med vodilnimi predstavniki so bili Walter Gropius, Oskar Schlemmer, Vasilij Kandinski in Paul Klee.

Fran Gerbič, ponov. /5/

ARS Skladatelj tedna, 8. april 2019 ― Skladateljska zapuščina Frana Gerbiča je precejšnja, žal je mnogo njegovih del še vedno v rokopisu in neizvedenih. Skladateljska zapuščina Frana Gerbiča je precejšnja, žal je mnogo njegovih del še vedno v rokopisu in neizvedenih. Gotovo so največjo priljubljenost dosegle njegove zborovske kompozicije, med njimi najbolj tiste, namenjene moškim zborom. Emil Adamič je o njih zapisal, da so napisane »v prisrčnem narodnem tonu« in še dodal: “Starček Gerbič je v teh pesmih mlad, vriskajoč fant. Srečen, ki si v pozna leta ohrani tak humor in tako prožnost. S temi srčkanimi pesmicami si je za vselej postavil svetel spomenik med vsemi pevci. To se bo kmalu pokazalo. Te pesmi je pel z narodno dušo in našle bodo pot čimprej tudi v njo. Postati morajo narodna last …” Nekatere boste slišali tudi v oddaji – z njimi bomo sklenili srečanja z Gerbičem in njegovo glasbo v tem tednu.

Fran Gerbič, ponov. /4/

ARS Skladatelj tedna, 8. april 2019 ― Sinova smrt, pa tudi lastno, precej krhko zdravje sta bila vzrok, da se je Gerbič od kariere opernega pevca poslovil in postal učitelj in dirigent. Sinova smrt, pa tudi lastno, precej krhko zdravje sta bila vzrok, da se je Gerbič od kariere opernega pevca poslovil in postal učitelj in dirigent. V Lwov, kjer je deloval, je prav takrat prišlo povabilo iz Ljubljane; tako se je,  kljub precej manjši plači odločil za domovino. V Ljubljani se je vključil  v »rojevanje« slovenskega opernega življenja in postal ravnatelj Glasbene matice. Komponirati pa ni prenehal. Tako je ustvaril tudi nekatera obsežnejša glasbena dela, med katerimi izstopa programsko zasnovana Lovska simfonija.

Fran Gerbič, 3. oddaja /pon./

ARS Skladatelj tedna, 8. april 2019 ― Življenje Frana Gebriča v tujini - v Pragi, Ulmu in Lwovu Življenje ga je vodilo v različne kraje in dežele. Iz rodne Cerknice je najprej odšel na študij v Ljubljano, nato kot mlad učitelj v Trnovo pri Ilirski Bistrici. Potem se je preselil v Prago, leta 1869 pa ga je hrvaški pisatelj Avgust Šenoa zvabil v Zagreb, da bi pel v operi. Tam je ostal devet let, nato je zbolel – s pljučnico je odšel v rojstno Cerknico. Po dveh letih premora je odšel na službovanje v nemški Ulm, nato v poljski Lwov. In se tam navdušil nad glasbo Chopina – tako je ustvaril nekatere klavirske skladbe, v katerih je čutiti pridih tega vélikega romantičnega glasbenega ustvarjalca
Jernej Županič: Mamuti / Jure Detela: Zbrane pesmi

Jernej Županič: Mamuti / Jure Detela: Zbrane pesmi

ARS S knjižnega trga, 8. april 2019 ― Nebojša Lujanović: Oblak kožne barve / Josip Osti: Kvadratura sarajevskega kroga V oddaji S knjižnega trga bomo najprej ocenili roman Jerneja Županiča Mamuti, v nadaljevanju pa nas čakajo še Zbrane pesmi Jureta Detele, roman Nebojše Lujanovića Oblak kožne barve in eseji Josipa Ostija Kvadratura sarajevskega kroga. Recenzije so napisali Matej Bogataj, Goran Dekleva, Mare Cestnik in Milan Vogel.

Fran Gerbič, 2. oddaja /ponov./

ARS Skladatelj tedna, 8. april 2019 ― Bil je eden prvih slovenskih tenoristov, ki so želi uspeh po evropskih glasbenih odrih. Ob Antonu Foersterju in Benjaminu Ipavcu je poosebljal vrh slovenske romantike, hkrati je bil prvi profesionalno izšolani slovenski glasbenik, eden prvih v vrsti velikih slovenskih tenoristov, ki so želi uspeh po evropskih glasbenih odrih. Svojo pevsko kariero je začel za časa študija v Pragi, za katerega se je odločil potem, ko je izvedel, da konservatorij na Dunaju na področju pevske pedagogike takrat ni bil ravno na najboljšem glasu. Skladateljeval pa je že pred tem, predvsem so izpod njegovega peresa najprej nastajale zborovske skladbe in samospevi.

Fran Gerbič, 1. oddaja /ponov./

ARS Skladatelj tedna, 8. april 2019 ― Gerbičevi glasbeni začetki Prva asociacija pri omembi imena tega slovenskega glasbenega ustvarjalca so verjetno čitalnice, katerih glavni namen je bil – oblikovati, razvijati slovensko besedo in prebujati narodno zavest Slovencev. Glasba je imela pomembno vlogo, še posebej petje, za katerega se zdi, da ga je tudi Gerbič imel v krvi. Kot je sam zapisal v svoji avtobiografiji, »nista bila ne oče ne mama muzikalna, prav tako ne brat in sestra, pač pa so vsi imeli dober posluh.«  Več o Gerbičevih glasbenih začetkih v oddaji, ki jo je pripravila Polona Gantar.
S festivala Kinotrip: Ne puščaj sledov

S festivala Kinotrip: Ne puščaj sledov

Kinodvor, 8. april 2019 ― Tretji igrani celovečerec večkrat nagrajene režiserke Debre Granik je tenkočutna drama o protagonistih z družbenega roba in eden najboljših filmov po izboru kritikov leta 2018. Projekcija s Kinotripovim uvodom bo v torek, 9. 4. ob 17. uri.
Jezikovni manevri tujih družb na slovenskih sodiščih

Jezikovni manevri tujih družb na slovenskih sodiščih

ARS Jezikovni pogovori, 8. april 2019 ― »Imetniki slovenskih delnic morajo na slovenskem sodišču zagotavljati prevode tujim družbam, ki so jih prišle iztisnit v Slovenijo.« Nekdanji imetniki slovenskih delnic morajo na slovenskem sodišču zagotavljati prevode tujim družbam, ki so jih prišle iztisnit in poslovat v Slovenijo, opozarjajo pri Vseslovenskem združenju malih delničarjev. Ali se mednarodne korporacije z zahtevo po prevodu na slovenskih sodiščih izogibajo tožbi, ali pa gre za uveljavljen postopek, v katerem mora tožnik poskrbeti za prevod v jezik, ki ga tožena stranka razume? O jezikovnih dilemah v konkretnih primerih malih delničarjev smo se pogovarjali s Kristijanom Verbičem, predsednikom Vseslovenskega združenja malih delničarjev, in Miho Kuničem, odvetnikom.
Prihaja 6. Kurja polt

Prihaja 6. Kurja polt

Kinodvor, 8. april 2019 ― Od 9. do 14. aprila se ponovno predajamo ježenju kože na festivalu žanrskega filma. Ne zamudite edinstvene priložnosti za ogled izbranih filmskih klasik, kultov in žanrskih odpadkov, tudi s 35 mm traku!

Gospodarji prehodov

Kamra.si, 8. april 2019 ― Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož vabi na odprtje razstave GOSPODARJI PREHODOV: Ptuj na prehodu iz bronaste v železno dobo, ki bo v petek, 12. aprila 2019, ob 18. uri v razstavišču Grajske pristave v Ormožu. Na prehodu iz bronaste v železno dobo je Podravje doživelo razcvet. Od Ruš, kjer se Dravska soteska razširi v plodno ravnico do Varaždina, so se naselbine kar vrstile. Največja je bila v Ormožu, najgosteje poseljen pa je bil Ptuj z okolico. Drava, pradavna meja med panonskim in predalpskim svetom, je postala povezovalna žila, po kateri so se pretakali vplivi z vzhoda in zahoda. Veljaki, ki so živeli ob reki, so znali izkoristiti nove razmere. Izredno zanimive najdbe izpred treh tisočletij kažejo, da so bili resnični gospodarji mnogoterih prehodov – preko reke, med pokrajinami in med kulturami.  Razstava bo odprta do 30. septembra 2019.
Kritični trenutki Društva slovenskih pisateljev

Kritični trenutki Društva slovenskih pisateljev

ARS Arsov forum, 8. april 2019 ― Gostje: Drago Bajt, Barbara Korun, Dušan Merc in Barbara Pogačnik Društvo slovenskih pisateljev preživlja kritične trenutke, za kar se navajajo številni vzroki: od nevzdržnega finančnega modela do slabih medsebojnih odnosov med člani in mačehovskega odnosa države do društva. Pa so težave Društva slovenskih pisateljev res samo težave tega društva? Ali pa je morda v ozadju širši, sistemski problem, ki se kaže na ravni financiranja številnih manjših, a pomembnih in uglednih tovrstnih organizacij? O tem bodo razmišljali Drago Bajt, Barbara Korun, Dušan Merc in Barbara Pogačnik.
V CD predstava skupine koreografinje Anne Terese De Keersmaeker

V CD predstava skupine koreografinje Anne Terese De Keersmaeker

Misli, 8. april 2019 ― V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma bo drevi za abonma Veličastnih 7 nastopila plesna skupina Rosas s predstavo A Love supreme. Plesni kvartet, ki sta ga ustvarila ena najuglednejših sodobnih koreografinj in plesalk Anne Teresa De Keersmaeker ter španski koreograf Salva Sanchis, temelji na glasbi z istoimenskega albuma slovitega Johna Coltrana.
112: Vsi so na ladji

112: Vsi so na ladji

Glave (Apparatus), 8. april 2019 ― Dr. Marko, Pizama Boki in Anže se pretvarjajo, da se spomnijo, kaj se je nazadnje dogajalo v Igri prestolov. Zato naredijo pregled. Zapiski: Motivacija kralja noči? Osma sezona ne bo imela časovnih nelogičnosti Hilda Mormont) O nastajanju uvodne špice Igralska zasedba za Dolgo noč Animiran povzetek trenutnega stanja v Igri prestolov – Dr. Marko našel dan po […]
Begunje 1969/70 – 1. razred popoldne

Begunje 1969/70 – 1. razred popoldne

Stare slike (Cerknica), 8. april 2019 ― Tu pa je dvajset učencev 1. razreda osnovne šole Begunje, ki so šolo obiskovali popoldne v šolskem letu 1969/70. Z njimi je njihova razredničarka Rozka Škerlj. Dopoldne in popoldne skupaj je prvi razred obiskovalo kar osemintrideset učencev. To pa je že kar lepa številka. Popoldanci so bili učenci iz Begunj, Brezja, Dobca, Selščka, Topola, torej […]
3. Festival dramske pisave Vzkrik - sestavek o besedilih / Katja Markič

3. Festival dramske pisave Vzkrik - sestavek o besedilih / Katja Markič

Trubarjeva hiša literature, 8. april 2019 ― Sedmim dramskim besedilom, ki so nastajala na delavnicah 3. Festivala dramske pisave Vzkrik pod mentorstvom Simone Semenič, Milana Markovića Matthisa in Erica Deana Scotta, je skupno, da izrazito rezonirajo z duhom (današnjega) časa. Avtorji in avtorice so skozi dramske in postdramske tekste, osebne izpovedi ali fiktivne svetove, stimulativne zvočne in vizualne asociacije, razvijali kritičen dialog s sodobnimi družbenimi normami in lastnim položajem znotraj njih. Vprašanje aktivnosti (in ne nazadnje moči) posameznika v današnjem svetu je kot rdeča nit zaznamovalo novonastale dramske tekste.
O•zvočenje 17

O•zvočenje 17

SIGIC - Novice, 8. april 2019 ― Na tridnevnem festivalu se bodo od 16. do 18. aprila 2019 v okviru vsakoletne glasbene prireditve avtorske glasbe predstavili skupini SLOWIND in SAETA ter Bojan Drobež.
še novic