SEM, 15. april 2019 ― V zadnjih nekaj letih je t. i. digitalna doba postala »doba digitalizacije« in kulturne ustanove so veliko vlagale v digitalizacijo kulturne dediščine. Digitalizirale niso le besedil in slik na papirju, temveč tudi avdio in video posnetke, filmsko gradivo, muzejske eksponate, nepremično kulturno dediščino ter druge stvaritve kulturne dediščine. Digitalna tehnologija je spremenila način zajemanja in razširjanja informacij ter upravljanja z njimi. Rezultati digitalizacije so bili objavljeni na spletu, s čimer je bil širši javnosti omogočen dostop do kulturne dediščine, hkrati pa je bilo veliko storjenega tudi za ohranjanje izvirnikov. Danes naš cilj niso več zgolj »bruto« izdelki digitalizacije, temveč bolj dodelane rešitve oziroma dodatne funkcionalnosti, ki omogočajo poosebljeno doživetje digitalnih vsebin.  Leta 2014 je v okviru kongresa Digitalne vsebine: nastanek, hranjenje, dostop več kot 25 avtorjev predstavilo individualne ali kolektivne dosežke na področju digitalizacije v Sloveniji. O nekaterih projektih oziroma izdelkih smo takrat slišali prvič. Tudi sami organizatorji smo bili prijetno presenečeni in navdušeni nad velikim številom slovenskih ustvarjalcev digitalnih vsebin. Po petih letih je čas, da ponovno pogledamo, kaj se dogaja s kulturno dediščino v digitalni obliki. Kako smo izkoristili velika vlaganja v digitalizacijo? Kakšen je inovativni potencial naših ustvarjalcev? Kakšne koristi ima od vlaganj v digitalizacijo slovenska družba? Ali lahko govorimo o gospodarskem vplivu digitalizirane kulturne dediščine na slovensko družbo? Kakšna je uporabnost ustvarjenih vsebin? Kdo so njihovi glavni uporabniki? Ali lahko ocenimo njihovo družbeno vrednost? Kakšni so dosežki na področju digitalizirane kulturne dediščine? Odgovore na zgornja vprašanja bomo poiskali na posvetovanju Družbeni in gospodarski vidiki uporabe digitalizirane kulturne dediščine v Sloveniji, ki bo potekalo 16. in 17. maja 2019 v dvorani MIZŠ na Masarykovi 16 v Ljubljani.   Progr

ARS Oder, 15. april 2019 ― Ustvarjalnost ni ustreznost, sprejemljivost, perfektnost predvidenega »Dramsko besedilo Iskalci zlata v svoji eklektičnosti, zgoščenosti prizorov, širokem naboru motivov, preskokih, nepričakovanih povezavah, v privzdignjenem, na trenutke deklamacijskem  jeziku v ozadju skriva natančno strukturo parov, ki si tiho postavljajo eno in isto vprašanje. In zdi se, da na Driadino vprašanje »Kaj je zlato?« kljub ›pravilnemu‹ odgovoru, ki ga poda Herakles, lahko sami iščemo  še drugačen odgovor,« je v strokovni utemeljitvi nagrade za najboljšega mladega dramatika na 49. Tednu slovenske drame zapisala žirija. O Iskalcih zlata, ki so – kot jih opredeli žirija za podelitev nagrade – iskalci odnosa, nedosegljivega in neuresničljivega in o iskateljstvu – človeškem in umetniškem – se je z Ano Obreza pogovarjala Saška Rakef.