Novice

2019-05-05

RadArt #10: X/L Experiment: Radio Tovarna, dan 3

RadArt #10: X/L Experiment: Radio Tovarna, dan 3

Radio Študent, 5. maj 2019 ― In vendarle se vrti! Od ponedeljka do srede, 6., 7. in 8. maja: hrupna tridnevna radio art uvertura v četrtkovo 50. obletnico Radia Študent: RADART #10! Jubilejni, deseti po vrsti performativni umetniško-radijski dogodek Odprte raziskovalne platforme RADAR Radia Študent.
RadArt #10: X/L Experiment: Radio Tovarna, dan 1

RadArt #10: X/L Experiment: Radio Tovarna, dan 1

Radio Študent, 5. maj 2019 ― In vendarle se vrti! Od ponedeljka do srede, 6., 7. in 8. maja: hrupna tridnevna radio art uvertura v četrtkovo 50. obletnico Radia Študent: RADART #10! Jubilejni, deseti po vrsti performativni umetniško-radijski dogodek Odprte raziskovalne platforme RADAR Radia Študent.

Da manifest sceni

Neodvisni, 5. maj 2019 ― Objavljamo kolaž krajših vstopnih premišljevanj sopotnikov neodvisne scene - Suzane Koncut, Nike Arhar in Blaža Lukana. Prispevali so jih za dogodek Da manifest sceni, ki ga je moderirala Katarina Stegnar. Ker pa se "govor o potencialnostih lahko začne šele, ko lahko odložimo tisto, kar nas najbolj žuli in duši”, objavljamo tudi Ne manifest sceni, ki priča o starih problemih, o katerih se nismo želeli pogovarjati, pa smo jih vendar konstatirali.

Dobre prakse NVO v kulturi: Nova pošta

Asociacija, 5. maj 2019 ― Nova pošta je primer dolgotrajnega sodelovanja med javno (Slovensko mladinsko gledališče) in nevladno institucijo (Zavod Maska), ki s tovrstnim delom orje ledino na polju kulture. Čeprav jo je po prvem letu delovanja močno zamajala izguba sredstev ministrstva za kulturo, Nova pošta vseeno išče načine nadaljnjega delovanja. O izkušnjah prvega leta projekta smo se pogovarjali s … Preberi več o Dobre prakse NVO v kulturi: Nova pošta
Seine

Seine

Radio Študent, 5. maj 2019 ― V današnjem RŠ intervjuju boste slišali pogovor, ki smo ga danes popoldne po telefonu opravili z Ivanom Ščapcem, mastermindom projekta Seine, torej pred njegovim četrtkovim nastopom v sklopu praznovanja 50 let Radia Študent, ki se bo po novem zavoljo neugodnih vremenskih okoliščin zgodilo v prostorih Kina Šiška.

Malgajevo leto – 100. obletnica smrti Franja Malgaja

Kamra.si, 5. maj 2019 ― Občina Šentjur letos posebej slovesno obeležuje 100-letnico smrti rojaka, borca za severno mejo, Franja Malgaja. Program je pripravila posebna delovna skupina, v naslednjih dneh pa se obeta pestro dogajanje, z osrednjo akademijo KOROŠKI DAN v nedeljo zvečer v Ipavčevem kulturnem centru Šentjur. Prijazno vabljeni na vse prireditve:  Nedelja, 5. maja 2019,  ob 19. uri, Ipavčev kulturni center Šentjur       KOROŠKI DAN – osrednja akademija ob začetku Malgajevega leta s slavnostnim govornikom dr. Feliksom J. Bistrom. Nastopila bosta Mešani in Mladinski pevski zbor Danica, ki delujeta v okviru Slovenskega prosvetnega društva iz Šentprimoža.         Org.: Knjižnica Šentjur v sodelovanju z JSKD OI Šentjur            Ponedeljek, 6. maja 2019, ob 11. uri, Pokopališče Šentjur POLAGANJE VENCA NA GROBU S KOMEMORACIJO – v kulturnem programu sodelujejo učenci Osnovne šole Franja Malgaja Šentjur.                                        Org.: Domoljubno društvo Franjo Malgaj Šentjur in Osnovna šola Franja Malgaja Šentjur       Ponedeljek, 6. maja 2019, ob 18. uri, Galerija Zgornji trg Šentjur          OTVORITEV RAZSTAVE FRANJO MALGAJ – v kulturnem programu sodeluje Ženski pevski zbor Skladateljev Ipavcev Šentjur.                                         Org.: Občina Šentjur v sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine Celje                          Četrtek, 9. maja 2019, ob 9. uri, Dvorana v II. nadstropju Občine Šentjur PREDSTAVITEV STRIPA FRANJO MALGAJ avtorjev Gašperja Krajnca in Marijana Pušavca.                               Org.: RAK – OE Ljudska univerza Šentjur          Sobota, 11. maja 2019, ob 9. uri, OŠ Hruševec Šentjur MEDGENERACIJSKI POHOD PO POTI ROJAKA FRANJA MALGAJA V ŠENTJURJU – začetek pohoda pri OŠ Hruševec Šentjur, mimo njegove rojstne hiše, do Muzeja južne železnice, v Zgornji trg, zaključek pohoda na Mestnem trgu pri njegovem spomeniku.                 Org.: RAK  - TIC Šentjur                              Julija 2019, ograja Športnega parka Šentjur FILATELISTIČNA R

Ena tableta na dan

Kriterij.si, 5. maj 2019 ― Ena tableta na dan Sindikat odklonskih entitet Urednik Sun, 05/05/2019 - 18:42 Ena tableta na danzapis o predstavi Večna medikacija Večna medikacija ima prav posebno genealogijo. Najprej so jo uprizorili v Belgiji, potem pa je leta 2006 režiserka Marijs Boulogne skupaj s Simono Semenič reč ustvarila v okviru festivala Mesta žensk, letošnji Sindikat odklonskih entitet je slednjo s kolektivom rehabilitiral. Predstava se še vedno izjemno sočno zažira v aktualije sodobnega časa, kot da med eno in drugo uprizoritvijo ne bi preteklo debelih dvanajst let, morda toliko bolj zaradi specifične politične temperature ter zaostrene biopolitične in geopolitične slike, ki je determinirana z vzponom populističnega diskurza in retrogradnimi idejami o ženskem telesu. Burleskno predstavo zaznamuje linearno potekajoča zgodba, ki jo dve performerki, Barbara Krajnc Avdić in Jelena Rusjan, pripovedujeta, a pri tem spretno navigirata skozi utelešen jezik, tako značilen za tekstovni svet Marijs Boulogne. Jezik je pri Marijs Boulogne vselej podvržen dvojnosti, po eni strani gre za ujetje izkustva, kjer jezik neko doživetje kodificira in normalizira zato, da mu podeli sporočljivo obliko. Sočasno poseduje tudi »singularnost izkustva«, vrsto afektivnih gibanj, ki so odvisna od situacije. Preprosto rečeno, jezik ima svojo dogodkovno razsežnost, ki se vrši med afektom in telesom. Žmohtnost in sočnost jezikovne podstati se v Večni medikaciji zelo posrečeno prelivata v odrsko situacijo in njeno mesenost. Ime glavne protagonistke Roze izhaja od svete Roze iz Lime, ki se je v cerkveni kanon vpisala s svojo radikalno spokornostjo – mrtvičenjem telesa s postom, bičanjem, z nošnjo verige za pasom in težke ključavnice na njej, s spokorno srajco in železno bodičasto krono na glavi. Večna medikacija namiguje na to, o čemer so že zdavnaj pričale številne mističarke, in sicer da se verska ekstaza zlahka sprevrže v delirij z močnim seksualnim nabojem. Tudi protagonistka Roza svojemu telesu zadaja
Kal Marks

Kal Marks

Radio Študent, 5. maj 2019 ― Pred nocojšnjim koncertom na seriji Level Up v Channel Zeru gostimo noise rockerje Kal Marks, menda najglasnejši bostonski bend zadnjih let!   https://www.facebook.com/events/2369518816392160/ https://kalmarks.bandcamp.com/album/universal-care

Marx: Ciò che è vivo e ciò che è morto

Razpotja, 5. maj 2019 ― Lea Kuhar Marx ni bil prvi, ki je govoril o socializmu, niti ni bil prvi, ki je govoril o komunizmu. Ravno tako ni izumil sindikalnih organizacij niti delavskega samoupravljanja ali delavskih kolektivov vzajemne pomoči. Ni bil tisti, ki je ugotovil, da kapitalistični produkcijski način deluje na izkoriščevalski način in da peščica prebivalstva svoje bogastvo povečuje na račun siromašenja večine. Vse to se je dogajalo in vedelo že pred Marxom. Zametki idej o enakopravnejši, pravičnejši in solidarnejši družbi segajo že v Platonovo Državo in Moorovo Utopijo, v 19. stoletju pa jih najdemo v teoretskih besedilih socialističnih mislecev, kot so bili Henri Saint-Simon, Robert Owen in Charles Fourier, ter v praksi socialističnih enklav, kot sta bila na primer znamenita poskusa Owenovega socialističnega mesta New Harmony (1814) in projekt predilnice bombaža New Lanark Project (1800) na Škotskem. The post Marx: Ciò che è vivo e ciò che è morto appeared first on Razpotja.
102: Agnès Varda

102: Agnès Varda

FilmFlow, 5. maj 2019 ― »Živim v filmu, film je moj dom.« V 102 epizodi FilmFlowa se Veronika Zakonjšek, Maja Peharc, Petra Meterc in Ana Šturm poklonimo pionirki francoskega novega vala in eni osrednjih figur svetovnega filma, cineastki Agnès Varda. Agnès Varda je živela več življenj: kot fotografinja, režiserka in vizualna umetnica, zadnja tri leta pa tudi kot instagramerka. Je […]

Aleš Hadalin: KO DEŽUJE, ODPREM VSA OKNA

OUTSIDER, 5. maj 2019 ― Aleš Hadalin, vokalni interpret Večkrat sem ga videla v Strunjanu. Bos, s širokim nasmehom, zamaknjeno posluša valovanje morja. Zvok vode, ki se pretaka, je najlepša melodija. Poletne nevihte. Dež. Ko dežuje, vedno odprem okna na stežaj, pravi. V Ljubljani se dobiva v hipsterskem lokalu blizu fontane in moj sogovornik izstopa med gosti. V oblačilih iz… The post Aleš Hadalin: KO DEŽUJE, ODPREM VSA OKNA appeared first on OUTSIDER.
Janez Janša – »Frankenstein« za slovenske levičarje

Janez Janša – »Frankenstein« za slovenske levičarje

Časnik, 5. maj 2019 ― Smo v povolilnem obdobju, ko v političnem zakulisju poteka nadvse ustvarjalni kuharski natečaj za sestavo najbolj »prebavljive potice« iz vsakovrstnih »političnih sestavin«. Favorita za najboljši recept sta Marjan Šarec in Janez Janša. Tokrat bi se ustavili ob slednjem, pa ne v kontekstu volitev kot takšnih, marveč ob njegovem liku, psihološki vlogi v tem »podalpskem sociološkem […] The post Janez Janša – »Frankenstein« za slovenske levičarje appeared first on Časnik.
Ta posvečeni čas mize in družine moramo obdržati za vsako ceno

Ta posvečeni čas mize in družine moramo obdržati za vsako ceno

Časnik, 5. maj 2019 ― Moramo se kot družina – ali pa zakonca, prijatelja – odločiti, da se vsak dan najdemo pri naši mizi, ne da bi nas pri tem kaj motilo. Noben opravek, nobena obveznost, nobena oddaja, tekma, nobeno sporočilo, klic, slika na Instagramu ni bolj pomembno od tega, da skupaj jemo. The post Ta posvečeni čas mize in družine moramo obdržati za vsako ceno appeared first on Časnik.
1899 Postojna – Vodnik po jamah

1899 Postojna – Vodnik po jamah

Stare slike (Cerknica), 5. maj 2019 ― Führer in die Grotten und Höhlen sowie in die Umgebung von Adelsberg, Lueg, Planina, St. Canzian und Zirknitz in Krain – Vodnik po jamah in breznih v okolici Postojne, Predjame, Planine, Škocjana in Cerknice na Kranjskem, je izšel leta 1899. Založila in natisnila ga je Tiskarna Šeber iz Postojne, napisal pa W. P. von Alben. […]
Je KBM v lasti komunističnih tajkunov iz vrst Foruma 21?

Je KBM v lasti komunističnih tajkunov iz vrst Foruma 21?

Časnik, 5. maj 2019 ― Začel sem poizvedovati, kdo je dejansko novi lastnik »moje banke« KBM, ki je bila prodana za skromnih 280 milijonov. Kot nam je vsem znano, pa smo davkoplačevalci nekaj let pred to sramotno prodajo KBM reševali pred potopom z osemsto milijoni našega denarja. Sramota! The post Je KBM v lasti komunističnih tajkunov iz vrst Foruma 21? appeared first on Časnik.

5. maj 1318 - prva listina z omembo mozirskih trških pravicah

Kamra.si, 5. maj 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...5. maj 1318 - prva listina z omembo  mozirskih trških pravicah V datumu listine je zapisano: "Listina je izdana v Mozirju trgu" (Der Prif ist geben datz Prauperch in dem Marchet).  Mozirje je bil trg še pred letom 1318, ko se navaja kot "marchet Prausperch". Ta navedba je v listini z dne 5. maja 1318, s katero je Rudolf z ženo podaril samostanu v Mekinju štiri kmetije kot doto hčerki, ki je odšla v ta samostan. Listina, ki jo hranijo v Arhivu Republike Slovenije, je bila izdana v trgu Mozirju v prisotnosti prič: opata Leopolda iz Gornjega grada, župnika Konrada iz Braslovč, župnika Valteija iz Črne, Hartnida iz Mozirja in Nikolaja iz Vrbovca.    

5. maj 1318 - prva listina z omembo mozirskih trških pravic

Kamra.si, 5. maj 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...5. maj 1318 - prva listina z omembo  mozirskih trških pravic V datumu listine je zapisano: "Listina je izdana v Mozirju trgu" (Der Prif ist geben datz Prauperch in dem Marchet).  Mozirje je bil trg še pred letom 1318, ko se navaja kot "marchet Prausperch". Ta navedba je v listini z dne 5. maja 1318, s katero je Rudolf z ženo podaril samostanu v Mekinju štiri kmetije kot doto hčerki, ki je odšla v ta samostan. Listina, ki jo hranijo v Arhivu Republike Slovenije, je bila izdana v trgu Mozirju v prisotnosti prič: opata Leopolda iz Gornjega grada, župnika Konrada iz Braslovč, župnika Valteija iz Črne, Hartnida iz Mozirja in Nikolaja iz Vrbovca.    
še novic