Airbeletrina, 11. avgust 2019 ― Te dni sem se zopet zalotil pri pisanju pesmi o domu, v času, ko Združene države pretresa predsednikova hujskaška izjava, naj se štiri nebele kongresnice, ameriške državljanke, vrnejo, od koder so prišle, in v času, ko politične, ekonomske in klimatske spremembe silijo celotne skupnosti v beg za preživetjem. Kaj pomeni pisati in premišljevati o domu na tej zgodovinski točki, ko ga rekordno število ljudi nima, preostalim pa v vsakem trenutku grozi pregon? Ker je moderni kapitalistični svetovni sistem planetarno stanje, čeravno ga različni deli sveta doživljajo raznoliko, so usode vseh ljudi temeljno prepletene in soodvisne. Egiptovski nobelovec Nagib Mahfuz je nekoč zapisal, da dom ni tam, kjer se rodiš, temveč kjer se končajo vsi tvoji poskusi bega.

ARS Skladatelj tedna, 11. avgust 2019 ― Svetloba, presenetljivo jasna akustika in mističnost prostora so bile tiste, ki so glasbene umetnike, delujoče v pariški notredamski katedrali, navdihovale vse do danes. Katedrala je skozi stoletja doživela številne padce in vzpone, hrepenenje po novem in svežem pa ni nikoli presahnilo. Kot ne presahne svetloba, ki se iz barvite rozete vsak dan usiplje na orgelske piščali. Nič presenetljivega, če so bile orgle v notredamski katedrali že kmalu v središču glasbenega dogajanja tega prostora. Zanimanje zanje je vse močneje naraščalo in doseglo vrhunec konec 19. stoletja, ko je Aristide Cavaillé -Coll tja postavil orgle s številnimi inovacijami; premogle so kar 86 registrov. In ko so zadonele orgelske miksture, je zasijala svetloba. Tudi v očeh slepega organista Louisa Vierna, ki je za ta inštrument namenil kar šest orgelskih simfonij. Svetloba, pa tudi presenetljivo jasna akustika in mističnost prostora so bile torej tiste, ki so v katedrali Notre Dame v Parizu navdihovale ne le vernike, pač pa tudi glasbenike. Tako je bilo vse do letošnjega požara, ki je, kot je upati, glasbena stremljenja nekaterih največjih umetnikov današnjega časa, kot je npr. orgelski virtuoz Olivier Latry, prekinil le začasno.

ARS Skladatelj tedna, 11. avgust 2019 ― Glasba v času francoske revolucije Skozi čas so katedralo spremljali raznovrstni dogodki, med njimi tudi v preteklosti že večkrat tudi hude katastrofe. Ena največjih jo je vsekakor doletela s francosko revolucijo. Razjarjene množice so katedralo močno poškodovale, revolucionarni oblastniki so jo hoteli spremeniti v »tempelj razuma« in »kult vrhovnega bitja«. Kralja in kraljico so obglavili, zasegli cerkveno zemljo, pregnali duhovnike in uničili kipe. Boginja svobode je na več oltarjih za nekaj časa zamenjala Devico Marijo, velike zvonove so pretopili… Oskrunjeno in izropano so nazadnje spremenili v skladišče hrane, jo zaprli in le malo je manjkalo, da je niso tudi porušili. In glasba? Ni prav dosti podatkov o tem obdobju. Organisti so se v tem obdobju hitro menjavali in zdi se, da niso imeli prav veliko dela.

Deseta umetnost, 11. avgust 2019 ― Roman avtorja Kena Keseyja, ki je hkrati naznanil novo dobo v literaturi, je bil v dobrih scenarističnih rokah Lawrenca Haubena in Boja Goldmana, da ne omenimo režiserja Miloša Formana. Skupaj so zbrali pet oskarjev, vključno z enim za Jacka Nicholsona, ki nikoli ni bil boljši kot takrat, ko je igral rahlo neuravnovešenega McMurphyja znotraj psihiatrične […] Tags:   Del.icio.us Facebook TweetThis Digg StumbleUpon Comments:  0 (Zero), Be the first to leave a reply! You might be interested in this:    Moonlight (2016)  La La Land (2016)  Berlinale 2019: Dve mladoletnici že v samem začetku očarali Berlin  Beneški filmski festival: Cuaron s črno belo vrnitvijo h koreninam segel po zlatem levu!  The Water Diviner (2014) Copyright © Deseta umetnost [One Flew Over the Cuckoo's Nest (1975)], All Right Reserved. 2019.

ARS Skladatelj tedna, 11. avgust 2019 ― Katedrala Notre Dame v Parizu je skozi čas postala neizogiben del umetnosti - že od samega začetka je povezana z glasbo. Katedralo Notre Dame v Parizu je letos močno poškodoval požar. Skozi stoletja je preživela že več podobnih dogodkov, takih in drugačnih, med njimi so bili nekateri tisti, ki so korenito posegli v potek zgodovine Francije in Evrope. Prav zato je katedrala veliko več od običajnega sakralnega objekta; ni le simbol Pariza, ampak celotne naše kulture in civilizacije. Skozi čas je postala tudi neizogiben del umetnosti – književnosti, slikarstva, opere, filma in drugih umetniških zvrsti. In kar je morda najpomembnejše –, v njej so vtkana stoletja človeške zgodovine, sprememb, vojn, praznovanj, smrti, navdihov, ljubezni, upov, tolažbe. Vse to je bilo velikokrat pospremljeno z glasbo, ki je bila v katedrali navzoča in z njo združena od vsega začetka. V njej se je uveljavila glasbena tradicija največje kakovosti, vedno novi rodovi so v njeno glasbeno zgodovino dodajali vedno nove gradbene kamne. Drzne inovacije v glasbi in arhitekturi so odmevale in odsevale druga v drugi. Glavni vir glasbenega navdiha pa je bila ves čas – Naša Gospa, Marija, zavetnica Parižanov in katedrale.