Airbeletrina,
22. avgust 2019
― Ognjemet ob otvoritvi festivala smo gledali z balkona airbnbja. Prvi poki, ki so preglasili hrup s ceste pod stanovanjem, rutinsko trobljenje, nepotrebno sunkovito speljevanje in cingljanje tramvajev, so nas zbudili iz mlačnega obžalovanja dejstva, da imamo preveč nepomembne akreditacije, s katerimi si nismo mogli zagotoviti kart za film, ki se je nekaj ulic stran očitno ravno končal in s tem še dokončno otvoril letos jubilejni 25. Sarajevski filmski festival. Zgnetli smo se na majhen balkon z nevarno nizkim zidkom in morda minuto vsaj deklarativno navdušeno opazovali pisane iskre, ki so pršele nad strehami sosednjih blokov. Nato smo se vrnili noter, pod rahlo komično imitacijo Basquiata, ki »krasi« dnevno sobo meščanskega stanovanja v središču mesta, najetega za problematično malo denarja, in nadaljevali s čečkanjem po festivalskem programu, delanjem urnikov za naslednje festivalske dni.