Biblioblog, 20. februar 2020 ― RDA vozlišče Slovenija vabi na delavnico o ravnanju z raziskovalnimi podatki, ki bo 11. marca 2020 ob 9. uri v Veliki dvorani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (Masarykova cesta 16, Ljubljana). Načrti ravnanja z raziskovalnimi podatki se v evropskem raziskovalnem prostoru uveljavljajo kot ključni dejavnik odgovornega ravnanja s podatki. Načrt ravnanja deluje kot opora raziskovalni skupini pri zbiranju, analizi in objavi podatkov, pomembno pa podpira tudi dolgotrajno hrambo podatkov, njihovo ponovno rabo in dostop do raziskovalnih rezultatov. Na delavnici bodo udeleženci spoznali: izbrane primere uveljavljenih predlog načrtov ravnanja z raziskovalnimi podatki, orodja, ki so nam lahko v pomoč pri pripravi načrtov, postopke štirih slovenskih repozitorijev, ki omogočajo hranjenje in dostop do podatkov, priporočila mednarodnega združenja za raziskovalne podatke Research Data Alliance, ki pomembno usmerjajo razvoj svetovnega ekosistema FAIR in odprto dostopnih raziskovalnih podatkov, ter sodelovali pri oblikovanju slovenske različice 23 Things: Libraries for Research Data. Delavnica je namenjena raziskovalcem, podpornim službam v raziskovalnih institucijah, knjižničarjem in drugim strokovnjakom, ki se pri svojem delu srečujejo z raziskovalnimi podatki. Delavnica je del aktivnosti RDA vozlišča Slovenija, ki ga s podporo projekta RDA EU 4.0 koordinira Arhiv družboslovnih podatkov. Delavnica je brezplačna. Zaradi lažje organizacije prosimo za prijavo preko spletnega obrazca do 4. marca. Več informacij o dogodku je na voljo na povezavi. Na voljo je tudi program. Vljudno vabljeni!

Trubarjeva hiša literature, 20. februar 2020 ― V četrtek, 20. februarja, je v Trubarjevi hiši literature potekala predstavitev nove kriminalke mariborskega pisatelja Avgusta Demšarja Cerkev. Pogovor ob izidu jubilejne 10. Demšarjeve kriminalke je vodil urednik Založbe Pivec Nino Flisar. Cerkev je prvi roman trilogije Vodnjaki, ki se dogaja v fiktivni vasici z istim imenom, v njem pa nastopajo vsi glavni liki iz prejšnjih romanov (Vrenko, Miloš, Nika itd.). Pred predstavitvijo najnovejšega dela pa sta se sogovornika ozrla v preteklost, in sicer v leto 2005, ko je nastal psevdonim oziroma lik Avgusta Demšarja. Demšar prej ni nikoli imel izkušenj z literarnim pisanjem, je pa zelo rad bral. Pisati pa je začel od jeze, ko je prebral zelo slabo kriminalko in njegov prvi roman Olje na balkonu je nastal v slabem mesecu. Ker je o pisanju zelo užival in je takoj dobil idejo za naslednji roman, se je lotil še tega in konec koledarskega leta pričakal z dvema rokopisoma, ki ju je poslal 15 slovenskim založbam. Ker pa so bili takrat drugačni časi za slovensko kriminalko kot danes, je dobil večinoma zavrnitve, saj si niso upali tvegati z žanrskim delom neznanega pisatelja, zato je bil izid prve knjige pri Sanjah nekakšno tipanje tržišča, ko pa je dobil nekaj nominacij za kresnika, ni imel več problema z iskanjem založnikov. Pokomentiral je tudi trenutno stanje slovenske kriminalke, veseli ga namreč, da kriminalke pišejo tudi uveljavljeni nežanrski avtorji in da se je scena precej razburkala, zato so vse kriminalke dobro izposojane in brane, za kar je hvaležen. Vplivov pri sebi nekako ne prepoznava, je pa res z veliko žlico zajemal skandinavske kriminalke, kar se morda kdaj pozna v njegovih knjigah, izogiba pa se konkretnim navezavam.