Novice

2020-03-23

24. marca 1993 je umrl Anton Peterlin, slovenski fizik

Kamra.si, 23. marec 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...24. marca 1993 je Ljubljani umrl Anton Peterlin,  slovenski fizik. Rodil se je 25. septembra 1908 v Ljubljani.   Peterlin je doktoriral iz fizike leta 1938 na Humboldtovi Univerzi v Berlinu. Leta 1939 je postal docent fizike na Univerzi v Ljubljani, kjer je ostal 22 let. Leta 1945 je postal izredni in januarja 1946 redni profesor fizike. Poleg poučevalskih dolžnosti je leta 1947 sprejel nalogo, da ustanovi Inštitut Jožef Stefan v Ljubljani in bil njegov upravnik do leta 1955, nato pa do konca leta 1958 predsednik njegovega Znanstvenega sveta. Leta 1960 je Peterlin nastopil profesuro na Tehniški visoki šoli v Münchnu in istočasno postal vodja Fizikalnega inštituta. Leta 1961 je odšel v ZDA, kjer je postal ustanovni direktor Laboratorija Camille Dreyfus (CDL) v sklopu Inštituta Research Triangle v Durhamu, Severna Karolina. Leta 1973 je po obvezni upokojitvi zapustil Severno Karolino in postal sodelavec Narodnega urada za standarde in tehnologijo (NIST) v Washingtonu, kjer je bil med letoma 1975 in 1984 pomočnik direktorja Sekcije za polimere. Tu je ostal do maja 1992.
Downtown recordings z novo kompilacijo!

Downtown recordings z novo kompilacijo!

SPRP, 23. marec 2020 ― Pred nami je pravkar izdana 15. kompilacija založbe Downtown recordings, ki nosi naslov NAFS, kar je po Sufijskem nauku tudi sveta vojna proti egu. V tej maniri se je na kupu znašlo več bendov, katere bi lahko uvrstili v različne struje glasbenega podtalja; hardcore, crust, grind, blackmetal, djent pa tudi etno, dub in ambiental,... Produkcija je surova in hkrati našpičena, bolj kot običajno. Glasbeni posnetki so nastali v studiu med leti 2018 in 2020 ter so plod dela in zanosa akterjev pri prej omenjeni d.i.y. založbi. Prisluhnimo! NAFS by oziris Sodelujoči:  D.D.A: Dislocated Downtown Artists vključuje različne glasbenike glede na naravo projekta in pesmi. Kot stalnica nastopa Zoran, idejni vodja Downtown recordings. Otonin: to je trenutni psevdonim, uporabljen za pesmi, katerih forma je precej različna. Lahko je eletkronika, lahko je "band" projekt, brezkompromisno izražanje. Stepa: je dolenjski duo, ki ustvarja v Ljubljani, Lucijan Okleščen (ex-Ledene Pizde, ex-Hlače, Hillbillywithachainsaw) na kitari in Jože Cesar (session glasbenik dostikrat v popu, jazzu in hiphopu) na bobnih. Igrata hitri in ritmični hardcore z matemačnimi formami in jazz prijemi. Za foro pravijo, da igrajo mongolski grind. Anal Sexecution: impro grind duo, ki trga gate, tepe riti in vse ostalo kar si lahko predstavljate pod imenom benda... Jakomin na kitari in vokalu, Ivan Provokativan na bobnih in vokalih. Ivan vodi tudi oddajo Atentat na sluh na Radiu Marš, kjer rad vse pošilja v 3pm. S.O.S.: ali po domače Smeče od Smeča, ampak ni čisto tako. Grind trio z raznih koncev Slovenije, ki ustvarja scumcore buko in mentalno neuravnovešena besedila. So eden izmed najbolj nenavadnih bendov, kar jih hodi po zemlji.  Dead Corcoras: grindcore mašina iz NM, ki vadi v Metliki. Sicer gradijo na zapuščini Corcorasa, ki je bila osnova in hrbtenica punk scene vse od konca 90-ih, a Tonč je s tem bendom šel v ekstremnejše vode grinda. Sicer niso preveč aktivni, a tu pa tam naredijo k
Objava prvih petih vicev prvega izbora

Objava prvih petih vicev prvega izbora

SEM, 23. marec 2020 ― Uredniški odbor je izbral prvi niz najboljših vicev, ki jih zbiramo v okviru našega poziva: A mogoče ti veš, kaj je fora z zalogami WC papirja? Ne, človek bi si mislu, da razsaja driska, ne korona. -------------------- WC papirja zmanjkuje izključno zato, ker eden kihne, deset se jih pa userje... -------------------- Pozor!!! Vsi vi, ki ste se hoteli poročit te dneve!! Življenje vam daje drugo priložnost. -------------------- Oglas: »mlad simpatičen fant, založen z makaroni, oljem, kvasom, išče dekle, ki ima večjo zalogo WC papirja«. -------------------- Baje je Chuck Norris dobil korona virus. Virusu so odredili dva tedna karantene. Seznam vseh izbranih vicev

Kritiška platforma Kriterij.si vabi piske in pisce

SiGledal, 23. marec 2020 ― Kot vse drugo je začasno ustavljen tudi program v Stari elektrarni – zato stoji tudi Kriterij (www.kriterij.si). Ker je Kriterij namenjen refleksiji programa elektrarne, tega pa trenutno ni, in ker si želijo, da ostane medij živ ter da še naprej ponuja delo, so objavili razpis, s katerim iščejo piske in pisce.
Križ spoznanja

Križ spoznanja

KUD Logos, 23. marec 2020 ― I. Tri skrivnosti so očitne v tem, kar se zdi očitno. Od kod je snov? Od kod so njena ravnovesja? Od kod to zremo? Svet, v katerega smo zazrti, postaja viden v pogledu. Pogled pa ostaja v vidnem svetu neuzrt. Ravnovesja so spomin vidnega sveta. Spoznanje daje spominu ime. Spomin daje obliko snóvi, življenje je […]

Neskončne poti zvoka

Naši zbori, 23. marec 2020 ― V dneh, ko je lestvica naših prioritet postavljena na preizkušnjo in smo v veliki meri omejeni na bivanje, delovanje v… The post Neskončne poti zvoka appeared first on Naši zbori.

Art Stays 2020: Letos bo, če bo, le štiridnevni festival

Štajerski tednik, 23. marec 2020 ― Priprave na 18. festival sodobne umetnosti, ki bo predvidoma potekal od 9. do 12. julija, za zdaj potekajo po načrtu, kar pomeni, da poteka komunikacija z izbranimi umetniki, selekcija likovnih del in dogodkov, priprava urnikov za izvedbe in zbiranje materiala za promocijo in pripravo vseh publikacij, je te dni povedal Jernej Forbici, umetniški vodja festivala in predsednik društva Art Stays.
DOOL – Summerland

DOOL – Summerland

RockOnNet, 23. marec 2020 ― Krasna plošča Summerland je vnovič dokaz temu, da se dobre stvari, za katere smo menili, da so dosegle svoj vrh, lahko naredi še bolje. Album je kakovostna nadgradnja prvenca.
DOOL – Summerland

DOOL – Summerland

RockOnNet, 23. marec 2020 ― Krasna plošča Summerland je vnovič dokaz temu, da se dobre stvari, za katere smo menili, da so dosegle svoj vrh, lahko naredi še bolje. Album je kakovostna nadgradnja prvenca. The post DOOL – Summerland first appeared on RockOnNet - spletni časopis o glasbi.

Zapustil nas je Janez Bermež

Borštnikovo srečanje, 23. marec 2020 ― Umrl je veliki slovenski igralec Janez Bermež, dolgoletni član ansambla Slovenskega ljudskega gledališča Celje. Rodil se je na Vrhniki 18. avgusta 1935 in se po končani ljubljanski Akademiji za igralsko umetnost, leta 1962 zaposlil v Celju. Bil je nosilec repertoarja in glavni igralec karakternih nosilnih vlog v mnogih predstavah. Do upokojitve leta 2000 je ustvaril skoraj 160 vlog, pomemben pečat pa je pustil tudi v slovenskem filmu in na televiziji. "Slovel je po prefinjeni, študiozni in intuitivno poglobljeni igri. Strokovna kritika je v Bermeževih odrskih stvaritvah videla igralca, ki zna ustvariti zapleteno, s protislovji zaznamovano človekovo naravo, jo izraziti z igro, ki je polna odtenkov. Priznavala mu je mojstrstvo komično-tragičnega niansiranja in poudarjanja tragikomične človekove usode tako takrat, ko je oblikoval like klasične komedije, kot tedaj, ko je interpretiral dramatiko absurda", so zapisali v SLG Celje. Za svoje delo je leta 1998 prejel Borštnikov prstan, ob tem pa je bil še prejemnik nagrade Prešernovega sklada (1983), dveh Borštnikovih nagrad, nagrade sklada Staneta Severja (1988) in številnih drugih. Po upokojitvi je še nekaj sezon igral na celjskem odru. Fotografije iz njegovih naopaznejših vlog si je moč ogledati tudi kot del digitalne razstave Prejemnice in prejemniki Borštnikovega prstana, ki je nastala ob 50-letnici Festivala Borštnikovo srečanje.
Oselnik z oslo

Oselnik z oslo

SEM, 23. marec 2020 ― Oselnik (nar. tudi osounėk, čepun, čepur, tobolec, vodir, uesounek, itd.), je posoda za shranjevanje osle, brusa za koso, ki se je s košnjo krhala. Nekdaj običajna oprema vsakega kosca je do danes skorajda potonila v pozabo, saj le malokdo še kosi travo s koso. SEM jih hrani v zbirki Kustodiata za kulturo gospodarskih načinov, prometa in transporta. V oselnik se je nalilo vodo, si ga opasalo in odšlo v zgodnjem jutru kosit. Koscev je bilo običajno več, znali so si pomagati, a tudi ponagajati, kot na primer tako, da so oslo namazali s polževo slino ali polža dali v oselnik, tako da osla ni brusila. Preden je kosec ugotovil potegavščino, je bil med kosci deležen posmeha in zbadanja. (Zabeležil Boris Orel na terenu v Sužidu l. 1951) Publikacija Oselniki v Knjižnica SEM "O oselniku" Etnolog 1937 "Pet oselnikov iz Zgornje Savinjske doline" Etnolog 1991 Veliko o košnji s koso in oselnikih najdemo v povezavi na digitalizirane terenske fotografije in risbe Kratek film o izdelavi oselnika
Oselnik z oslo

Oselnik z oslo

SEM, 23. marec 2020 ― Oselnik (nar. tudi osounėk, čepun, čepur, tobolec, vodir, uesounek, itd.), je posoda za shranjevanje osle, brusa za koso, ki se je s košnjo krhala. Nekdaj običajna oprema vsakega kosca je do danes skorajda potonila v pozabo, saj le malokdo še kosi travo s koso. SEM jih hrani v zbirki Kustodiata za kulturo gospodarskih načinov, prometa in transporta. V oselnik se je nalilo vodo, si ga opasalo in odšlo v zgodnjem jutru kosit. Koscev je bilo običajno več, znali so si pomagati, a tudi ponagajati, kot na primer tako, da so oslo namazali s polževo slino ali polža dali v oselnik, tako da osla ni brusila. Preden je kosec ugotovil potegavščino, je bil med kosci deležen posmeha in zbadanja. (Zabeležil Boris Orel na terenu v Sužidu l. 1951) Publikacija Oselniki v Knjižnica SEM "O oselniku" Etnolog 1937 "Pet oselnikov iz Zgornje Savinjske doline" Etnolog 1991 Veliko o košnji s koso in oselnikih najdemo v povezavi na digitalizirane terenske fotografije in risbe Kratek film o izdelavi oselnika
Polšja past

Polšja past

SEM, 23. marec 2020 ― Polh je ponekod v Evropi zavarovana vrsta, drugod je škodljivec, spet drugod je lovna divjad. V Sloveniji je po lovskem zakonu o divjadi in lovstvu lov na polha s posebno dovolilnico dovoljen le v jesenskem času. Odrasli polhi tehtajo 20 do 30 dekagramov. Najlažji so spomladi, ko se zbudijo iz podaljšanega, do 7 mesecev dolgega zimskega spanja. V letih, ko je hrane dovolj, do jeseni podvojijo težo in takrat je čas za polšji lov. Polharji že po letnini žira ali želoda sklepajo, kako dober bo ulov. Ko je letina dobra, se populacija polha lahko namreč zelo namnoži. Polh je izrazito nočna žival, zato se ga ponoči tudi lovi. Načinov lova je več, in sicer so polha iz polšje luknje preganjali z dimom, bezali s palico, lovili z mišelovki podobno pastjo, tudi nastavljali pasti pred polšjo luknjo. Nekdaj in tudi danes se ga lovi največ s polšjimi pastmi, ki se jih nastavlja na drevesa ali pred polšne – podzemne polšje luknje. Polha se lovi na vabo. Odprtina pasti ima zgoraj in spodaj vratca, ki se odpirajo in zapirajo kakor predal. Zgornja vratca imajo pritrjeno raztegljivo vzmet ali lok. Biti morata tako močni, da lahko polha zadavita, ko pomoli svojo glavo v past in hlastne po nastavljeni vabi. Past ima lahko upognjen rep, da jo polhar s pomočjo dolge prekle obesi na drevo. Vsaka past ima običajno v repu dve luknji. Ena je takoj v začetku, vanjo polhar natakne preklo, druga je pa na koncu, da se skoznjo pretakne vrvico, na katero nabere več pasti, ko gre na lov ali z lova. Vsaka past ima na spredaj štirioglato luknjo, v katero je pritrjen kos ostrega železa. Na drugem koncu je ta ošpičen in nanj se natakne vaba. Ko polh pomoli glavo v past, zgrabi z zobmi za vabo in jo potegne k sebi. S tem se ostra špica dvigne, železen žebelj se iz zareze izmakne, past zagrabi polha za vrat in ga pokonča. Danes polha gotovo ne ogroža več lov, temveč spremembe v njegovem življenjskem okolju, kjer gozd ni več strnjen in so populacije daleč ena od druge. Občutljiv je na degradirano
Polšja past

Polšja past

SEM, 23. marec 2020 ― Polh je ponekod v Evropi zavarovana vrsta, drugod je škodljivec, spet drugod je lovna divjad. V Sloveniji je po lovskem zakonu o divjadi in lovstvu lov na polha s posebno dovolilnico dovoljen le v jesenskem času. Odrasli polhi tehtajo 20 do 30 dekagramov. Najlažji so spomladi, ko se zbudijo iz podaljšanega, do 7 mesecev dolgega zimskega spanja. V letih, ko je hrane dovolj, do jeseni podvojijo težo in takrat je čas za polšji lov. Polharji že po letnini žira ali želoda sklepajo, kako dober bo ulov. Ko je letina dobra, se populacija polha lahko namreč zelo namnoži. Polh je izrazito nočna žival, zato se ga ponoči tudi lovi. Načinov lova je več, in sicer so polha iz polšje luknje preganjali z dimom, bezali s palico, lovili z mišelovki podobno pastjo, tudi nastavljali pasti pred polšjo luknjo. Nekdaj in tudi danes se ga lovi največ s polšjimi pastmi, ki se jih nastavlja na drevesa ali pred polšne – podzemne polšje luknje. Polha se lovi na vabo. Odprtina pasti ima zgoraj in spodaj vratca, ki se odpirajo in zapirajo kakor predal. Zgornja vratca imajo pritrjeno raztegljivo vzmet ali lok. Biti morata tako močni, da lahko polha zadavita, ko pomoli svojo glavo v past in hlastne po nastavljeni vabi. Past ima lahko upognjen rep, da jo polhar s pomočjo dolge prekle obesi na drevo. Vsaka past ima običajno v repu dve luknji. Ena je takoj v začetku, vanjo polhar natakne preklo, druga je pa na koncu, da se skoznjo pretakne vrvico, na katero nabere več pasti, ko gre na lov ali z lova. Vsaka past ima na spredaj štirioglato luknjo, v katero je pritrjen kos ostrega železa. Na drugem koncu je ta ošpičen in nanj se natakne vaba. Ko polh pomoli glavo v past, zgrabi z zobmi za vabo in jo potegne k sebi. S tem se ostra špica dvigne, železen žebelj se iz zareze izmakne, past zagrabi polha za vrat in ga pokonča. Danes polha gotovo ne ogroža več lov, temveč spremembe v njegovem življenjskem okolju, kjer gozd ni več strnjen in so populacije daleč ena od druge. Občutljiv je na degradirano
“Slovenci smo odporen narod, tudi to bomo preživeli”

“Slovenci smo odporen narod, tudi to bomo preživeli”

ARS Ars humana, 23. marec 2020 ― Predsednica Zbornice kliničnih psihologov Slovenije Sana Čoderl Dobnik razmišlja o tem, kako se spopasti s krizo “Smo v izrednem stanju. Svetovna pandemija koronavirusa je v psihološkem smislu kriza. To pomeni, da se nam je zgodila ogromna sprememba, ki zahteva od nas velikansko prilagoditev. Ta hip smo na točki, ko obseg krize dojemamo postopno. Ko se zgodijo hude stvari, imamo na voljo obrambne mehanizme, ki nam pomagajo, da težke razmere doživimo v obliki, ki smo jo sposobni predelati. Normalen psihološki odziv na krizo svetovnih razsežnosti je v prvi vrsti zanikanje. Če bi v celoti dojeli, kaj se dogaja, bi bilo pretežko,” pojasnjuje predsednica Zbornice kliničnih psihologov Slovenije Sana Čoderl Dobnik. Če bo pandemija pretresla in ogrozila temelje naših življenj, se bomo morda morali spopasti s kolektivno travmo. Odvisno od dogajanja in širšega konteksta, a takšne travme lahko po njenih besedah vztrajajo do konca življenja. “Slovenci smo rezilienten narod. V zgodovini smo doživeli že kar nekaj kolektivnih travm, a nas to ni ustavilo, da ne bi zmogli naprej živeti kot ustvarjalna skupnost. Že zdaj lahko vidimo, da smo stopili skupaj, in to bo odločilno,” dodaja dr. Sana Čoderl Dobnik. V oddaji Ars humana se z njo pogovarjamo, kaj nas čaka v prihodnjih tednih karantene in kako se uspešno spoprijeti z izzivi prihodnosti. Zaradi izrednih razmer smo oddajo posneli na daljavo. Opravičujemo se zaradi slabše kakovosti zvoka.

Ajda Bračič: Tresoča se zgodovina Ljubljane

OUTSIDER, 23. marec 2020 ― Slovensko ozemlje po številu in moči potresov sodi med najbolj aktivna območja na svetu. Leži namreč ob južnem robu Evrazijske litosferske plošče, na severozahodnem robu sredozemsko-himalajskega seizmičnega pasu, ki je eden najbolj dejavnih na Zemlji. Med Afriško in Evrazijsko ploščo leži še manjša Jadranska plošča, ki jo obdajajo večje gorske verige, ki zo se dvignile… The post Ajda Bračič: Tresoča se zgodovina Ljubljane appeared first on OUTSIDER.

Nina Granda: Love is Blind, zmagoslavje niča

OUTSIDER, 23. marec 2020 ― Svet okrog nas se sesuva in ob vsej tragiki in grozoti razkriva tudi lepoto. Sožitje, povezanost in sodelovanje. In krhko, a vseprisotno možnost, da po krizi svet zastavimo bolje. Upam, da bo v jutrišnjem svetu več smisla. Še preden pa se optimistično lotimo gradnje boljšega sveta, si velja ogledati koncentrat vsega, kar je popolnoma iztirilo.… The post Nina Granda: Love is Blind, zmagoslavje niča appeared first on OUTSIDER.

Tomaž Krištof: Potres

OUTSIDER, 23. marec 2020 ― Situacijo, ki smo ji priča ob pojavu koronavirusa, smo v preteklih desetletjih lahko že neštetokrat preigrali v kinodvoranah ali pred televizijskimi zasloni v filmih katastrofe (priporočam Soderberghovo Kužno nevarnost / Contagion). Videli smo, kaj pomeni prihod nove bolezni, strah pred nevidnim smrtonosnim, kaj pomeni karantena, zaprte šole, prazni javni prostori, vojska na ulicah. Videli smo… The post Tomaž Krištof: Potres appeared first on OUTSIDER.
Šumi: bomboni vseh generacij

Šumi: bomboni vseh generacij

SEM, 23. marec 2020 ― Začetki Šumija segajo v leto 1876, ko je Franc Šumi v središču Ljubljane odprl slaščičarsko obrt in začel prodajati različne sladke proizvode. Šumi je v svoji več kot 140-letni zgodovini preživel dve svetovni vojni, izgubo večine tržišča ob izstopu Slovenije iz Jugoslavije, bil del različnih držav, doživljal vzpone in padce, napredke in nazadovanja, a kljub temu ostal prepoznavno ime med uporabniki. To potrjuje tudi podatek, da je Šumi najstarejša tovarna sladkih proizvodov v državah nekdanje Jugoslavije. Blagovna znamka Šumi živi še danes in je del podjetja Žito, d.o.o. Bombone Šumi od leta 2008 izdelujejo v Krškem. Leta 2016 smo v SEM ob 140 letnici Šumija skupaj s podjetjem Žito, d.o.o. pripravili razstavo z naslovom BONBONI VSEH GENERACIJ: 140 LET ŠUMIJA. Josipina Šumi, žena ustanovitelja Šumija in od leta 1888 lastnica te slaščičarske obrti, je imela že konec 19. stoletja v ponudbi gumi bonbone, medtem ko je bil npr. Haribo ustanovljen šele leta 1920, Ricola leta 1930, Hitschler pa konec 20. let 20. stoletja. Leta 1893 Josipina Šumi za svoje izdelke v Pragi prejme zlato medaljo. Digitalna zbirka Šumi
Cockta, pijača vaše in naše mladosti

Cockta, pijača vaše in naše mladosti

SEM, 23. marec 2020 ― Pred 67 leti so v Planici na smučarskih poletih, natančneje 8. marca 1953, zaposleni v podjetju Slovenija vino prvič predstavili novo pijačo Cockta Cockta. V soboto zjutraj so v podjetju Slovenija vino na Frankopanski 11 v Ljubljani na tovornjake natovarjali stekleničke nove pijače, lesene zaboje in 30–40 doma narejenih panojev s stojali. Na panojih je bila na modrem ozadju plakata zagorela deklica, ki po slamici pije Cockto. Narisal jo je Uroš Vagaja. Cena za 0,25 l stekleničko Cockte je bila 30 din, kar je bilo dosti ceneje od steklenice piva. Stekleničke so postale predmet vsesplošnega zanimanja in po nekaterih virih je Cockte tudi kmalu zmanjkalo. Cockta je še danes prisotna na skokih in poletih v Planici, kjer se zbere svetovna elita smučarskih skakalcev in ko se podirajo svetovni rekordi. Digitalna zbirka Cockta
Cockta, pijača vaše in naše mladosti

Cockta, pijača vaše in naše mladosti

SEM, 23. marec 2020 ― Pred 67 leti so v Planici na smučarskih poletih, natančneje 8. marca 1953, zaposleni v podjetju Slovenija vino prvič predstavili novo pijačo Cockta Cockta. V soboto zjutraj so v podjetju Slovenija vino na Frankopanski 11 v Ljubljani na tovornjake natovarjali stekleničke nove pijače, lesene zaboje in 30–40 doma narejenih panojev s stojali. Na panojih je bila na modrem ozadju plakata zagorela deklica, ki po slamici pije Cockto. Narisal jo je Uroš Vagaja. Cena za 0,25 l stekleničko Cockte je bila 30 din, kar je bilo dosti ceneje od steklenice piva. Stekleničke so postale predmet vsesplošnega zanimanja in po nekaterih virih je Cockte tudi kmalu zmanjkalo. Cockta je še danes prisotna na skokih in poletih v Planici, kjer se zbere svetovna elita smučarskih skakalcev in ko se podirajo svetovni rekordi. Digitalna zbirka Cockta
Šumi: bomboni vseh generacij

Šumi: bomboni vseh generacij

SEM, 23. marec 2020 ― Začetki Šumija segajo v leto 1876, ko je Franc Šumi v središču Ljubljane odprl slaščičarsko obrt in začel prodajati različne sladke proizvode. Šumi je v svoji več kot 140-letni zgodovini preživel dve svetovni vojni, izgubo večine tržišča ob izstopu Slovenije iz Jugoslavije, bil del različnih držav, doživljal vzpone in padce, napredke in nazadovanja, a kljub temu ostal prepoznavno ime med uporabniki. To potrjuje tudi podatek, da je Šumi najstarejša tovarna sladkih proizvodov v državah nekdanje Jugoslavije. Blagovna znamka Šumi živi še danes in je del podjetja Žito, d.o.o. Bombone Šumi od leta 2008 izdelujejo v Krškem. Leta 2016 smo v SEM ob 140 letnici Šumija skupaj s podjetjem Žito, d.o.o. pripravili razstavo z naslovom BONBONI VSEH GENERACIJ: 140 LET ŠUMIJA. Josipina Šumi, žena ustanovitelja Šumija in od leta 1888 lastnica te slaščičarske obrti, je imela že konec 19. stoletja v ponudbi gumi bonbone, medtem ko je bil npr. Haribo ustanovljen šele leta 1920, Ricola leta 1930, Hitschler pa konec 20. let 20. stoletja. Leta 1893 Josipina Šumi za svoje izdelke v Pragi prejme zlato medaljo. Digitalna zbirka Šumi
SEM od doma

SEM od doma

SEM, 23. marec 2020 ― Na spletni strani SEM smo vzpostavili nov zavihek SEM OD DOMA, kjer smo na enem mestu zbrali vse e-vsebine, ki ponuja SEM – od spletnih zbirk, fotografij, predmetov, filmografije, galerije pripovedovalcev, spletnih razstav, na voljo so spletne publikacije SEM in digitalna učna ura za osnovnošolce in učitelje o oblačilni kulturi na Slovenskem. Vabljeni k ogledu!
SEM z vami doma

SEM z vami doma

SEM, 23. marec 2020 ― Približajte se predmetom z vtisnjenimi sledmi dotikov, ki so jih na njih pustili ljudje. Prisluhnite zgodbam o življenjskih mejnikih in obdobjih, o šegah letnega cikla, o prostem času in o načinih preživljanja, o odnosu do preteklosti in o pripadnosti ljubljenim ljudem, skupnostim in prostorom. Naj nas povezujejo niti dediščine tudi v dneh, ko ostajamo daleč drug od drugega. Vstopite skozi spletna vrata Slovenskega etnografskega muzeja!

Mineva 110 let od rojstva slovitega japonskega režiserja Akire Kurosawe

Misli, 23. marec 2020 ― Pred 110. leti se je na današnji dan v Tokiu rodil eden najpomembnejših ustvarjalcev sedme umetnosti, japonski režiser in scenarist Akira Kurosawa. V svetu je uveljavil japonsko kinematografijo ter se z režijo okoli 30 filmov, med katerimi so Rašomon, Živeti, Sedem samurajev ter Dersu Uzala, vpisal med največje pripovednike v zgodovini filma.
še novic