SEM,
25. marec 2020
―
Breda Železnik, por. Svetlič, je bila rojena
25. avgusta 1927 v Zagorju ob Savi. Bila je mlajša hči Vide in Jožeta Železnika, rudarskega inženirja. Doma so imeli guvernanto, ki ju je s sestro učila vsega od osnov branja, matematike in inštrumenta pa do bontona pri mizi, posebno pomembnega takrat, ko so k družini prišli na obisk gostje.
Prvi hud pretres v njenem življenju je bila 2. svetovna vojna. Družina je v trenutku izgubila vse, kar je posedovala in čez noč so iz ugledne družine postali izgnanci.
Njeni mami Vidi, ki je bila ljubiteljica umetnosti in literature, ni ušel hčrkin dar za slikanje. V svojem krogu poznanstev, v katerem so bili tudi Josip Murn Aleksandrov, Maksim Gaspari in dr. Rajko Ložar, ravnatelj Etnografskega muzeja med letoma 1940 in 1945, je navezala stike, ki so vodili v sodelovanje med muzejem in mlado ustvarjalko. Tako je med počitnicami v obdobju, ko je živela na Ilirski ulici v Ljubljani, v času 2. svetovne vojne in še po njej zahajala v Etnografski muzej, kjer se je seznanila s tehniko slikanja na steklo.
S svojo natančnostjo in ljubeznijo do slikanja je prispevala k ohranitvi te tehnike in s tem slovenske kulturne dediščine. Njeno zbirko 15 slik na steklo, ki vključuje njena dela skupaj s primerki iz 19. stoletja, sta se njeni hčerki Urša Curatolo in Veronika Možina namenili pokloniti Slovenskemu etnografskemu muzeju potem, ko je sama še v času njenega življenja privolila v to donacijo.
Podatki o sliki: Za eno od slik iz donacije je dobila navdih pri freski, upobljeni na severni steni nad pevskim korom cerkve sv. Primoža in Felicijana nad Kamnikom (1504). Motiv freske, poimenovan kužna slika ali slika nadlog, kaže na stiske ljudi na začetku 16. stoletja (turški vdori, kobilice, bolezni, roparji, upanja v božje posredovanje). V središču motiva sta Kristus Trpin in Marija, ki s svojim palijem ščiti predstavnike tedanje družbe. Na Marijini levi strani je med predstavniki posvetne družbe prepoznaven cesar Maksimiljan I.
Breda Želez
