Kamra.si, 17. november 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...17. november 1850 - pridobitev koncesije za proizvodnjo železa v Štorah Pred 170 leti se je pričela gradnja železarne v Štorah, ko je 17. novembra 1850 Ministrstvo za poljedelstvo in rudarstvo Avstrijske monarhije podelilo FRIEDRICHU BRUNU ANDRIEU Koncesijo za gradnjo pudlarne in valjarne v Štorah. V Štorah, kjer je FRIEDRICH BRUNO ANDRIEU postal prvi lastnik in začetnik za tiste čase sodobne tovarne, je kasneje nastala uspešna železarna, ki je spremenila kraj. Železarna Štore je bila na celjskem tudi prvo industrijsko podjetje(1850),  sledili sta ji Cinkarna(1873) in Westnova tovarna emajlirane posode(1894). Friedrich Bruno Andrieu je pomembno vplival na oblikovanje proizvodnih in poslovnih procesov v 19. stoletju, ki se nanašajo na železarsko proizvodnjo v raznih krajih tako v Sloveniji kot v Avstriji. Največji pečat je pustil v Štorah, Slovenija, in v kraju Bruck an der Mur, Avstrija. V obeh krajih je bil začetnik podjetniške ideje in ustanovitelj ter prvi lastnik tovarne. Kasneje so v obeh krajih nastala zelo uspešna podjetja in ju spremenila. Pri teh spremembah je poglavitno vlogo odigrala industrija, ki je bila vodilna panoga, pospeševala je nastanek in razvoj drugih dejavnosti. (po viru: Orožen Janko, Arzenšek, Štefan, Belej, Marjan in drugi …, Slovenske železarne, Železarna Štore, Zbornik, 1975, str. 5–12). Vir: http://zelezarski-muzej.si/novo/?p=2749 Pripravila Slavica Glavan, Železarski muzej Štore 

Kamra.si, 17. november 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...17. novembra 1995 je umrl Tone Kozlevčar, slovenski baritonist. Rodil se je 21. aprila 1914 v Šentvidu pri Stični.   Rodil se je v Šentvidu pri Stični, pozneje pa se je njegova družina preselila v Temenico. Že v mladih letih je okusil težko življenje, kajti bil je pastir, hlapec in mesarski pomočnik. Pozneje pa je bil nekaj časa prometni policist, zatem pa kar 20 let zaposlen v koncertni direkciji, ki je pripravljala nastope različnih umetnikov, tako domačih kot tujih.  Kozlevčarjeva želja je zmeraj bila, da bi postal tenorist, a se mu je glas po mutaciji izoblikoval v bariton. Leta 1950 je bil med 38 pevci izbran za baritonista v Slovenskem oktetu v katerem je prepeval več kot četrt stoletja. Njegova najbolj odmevna pesem je bila Ribniška v priredbi Franceta Marolta. Pozneje je tudi prepeval ob spremljavi legendarnega Avgusta Stanka, Vitala Ahačiča in pa prvega slovenskega citrarja Miha Dovžana. Kozlevčar je prepeval tudi z novo nastalimi glasbenimi skupinami. Z ansamblom Lojzeta Slaka je posnel 2 slovenski narodni pesmi; Sezidal sem si vinski hram in pa Snočkaj sem eno pošto dobil, z Henčkom pa je posnel več narodnih pesmi, med najbolj odmevnimi sta Janez na tvoje zdravje in En hribček bom kupil. Posnel je tudi pesem Leži vasica za goro z Kovačičem, za Slovenske muzikante pa je zapel pesem o Labodu. Umrl je 17. novembra 1995 star 81 let.  Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Tone_Kozlevčar