Kamra.si, 6. december 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...6. december 1405- Barbara Celjska okronana za ogrsko kraljico »𝐷𝑎 𝑏𝑖 𝑠𝑒 𝑠̌𝑖𝑟𝑖𝑙𝑎 𝑣𝑒𝑠𝑒𝑙𝑗𝑒 𝑖𝑛 𝑡𝑟𝑎𝑗𝑛𝑖 𝑚𝑖𝑟, 𝑛𝑒 𝑠𝑎𝑚𝑜 𝑧𝑎 𝑛𝑎𝑠, 𝑚𝑎𝑟𝑣𝑒𝑐̌ 𝑧𝑎 𝑣𝑠𝑒 𝑛𝑎𝑠̌𝑒 𝑧𝑣𝑒𝑠𝑡𝑒 𝑝𝑜𝑑𝑙𝑜𝑧̌𝑛𝑖𝑘𝑒, 𝑠𝑚𝑜 𝑣𝑧𝑒𝑙𝑖 𝑠 𝑠𝑘𝑙𝑒𝑛𝑖𝑡𝑣𝑖𝑗𝑜 𝑧𝑎𝑘𝑜𝑛𝑠𝑘𝑒 𝑧𝑣𝑒𝑧𝑒 𝑧𝑎 𝑧̌𝑒𝑛𝑜 𝑖𝑛 𝑘𝑟𝑎𝑙𝑗𝑖𝑐𝑜 𝑡𝑒𝑔𝑎 𝑘𝑟𝑎𝑙𝑗𝑒𝑠𝑡𝑣𝑎 𝑑𝑒𝑣𝑖𝑐𝑜 𝐵𝑎𝑟𝑏𝑎𝑟𝑜, ℎ𝑐̌𝑒𝑟 𝑔𝑜𝑠𝑝𝑜𝑑𝑎 𝐻𝑒𝑟𝑚𝑎𝑛𝑎 𝑖𝑧 𝐶𝑒𝑙𝑗𝑎 𝑖𝑛 𝑍𝑎𝑔𝑜𝑟𝑗𝑎, 𝑠 𝑘𝑎𝑡𝑒𝑟𝑜 𝑠𝑚𝑜 𝑠𝑒 𝑧𝑑𝑟𝑢𝑧̌𝑖𝑙𝑖 𝑛𝑎 𝑛𝑎𝑠̌𝑒𝑚 𝑘𝑟𝑎𝑙𝑗𝑒𝑣𝑒𝑚 𝑙𝑒𝑧̌𝑖𝑠̌𝑐̌𝑢.« 𝐒 𝐭𝐞𝐦𝐢 𝐛𝐞𝐬𝐞𝐝𝐚𝐦𝐢 𝐣𝐞 v listini, naslovljeni na Budimski kapitelj, 𝐒𝐢𝐠𝐢𝐬𝐦𝐮𝐧𝐝 𝐩𝐨𝐳𝐯𝐚𝐥 𝐜̌𝐥𝐚𝐧𝐞 𝐤𝐚𝐩𝐢𝐭𝐥𝐣𝐚 𝐧𝐚 𝐁𝐚𝐫𝐛𝐚𝐫𝐢𝐧𝐨 𝐤𝐫𝐨𝐧𝐚𝐧𝐣𝐞. Iz Krapine, kjer je sredi novembra 1405 potekal poročni obred, se je Sigismund v spremstvu mlade žene in tasta Hermana odpravil proti Stolnemu Belemu gradu (Székesfehérvárju). 𝐎𝐠𝐫𝐬𝐤𝐞 𝐤𝐫𝐚𝐥𝐣𝐢𝐜𝐞, 𝐤𝐢 𝐬𝐨 𝐦𝐨𝐫𝐚𝐥𝐞 𝐛𝐢𝐭𝐢 𝐳̌𝐞𝐧𝐞 𝐤𝐫𝐚𝐥𝐣𝐚, 𝐬𝐨 𝐛𝐢𝐥𝐞 𝐤𝐫𝐨𝐧𝐚𝐧𝐞 𝐬 𝐩𝐨𝐬𝐞𝐛𝐞𝐣 𝐢𝐳𝐝𝐞𝐥𝐚𝐧𝐨 𝐤𝐫𝐨𝐧𝐨 𝐳𝐚 𝐤𝐫𝐚𝐥𝐣𝐢𝐜𝐞. 𝐊𝐫𝐨𝐧𝐚𝐥 𝐣𝐢𝐡 𝐣𝐞 »𝐬𝐚𝐦𝐨« 𝐬̌𝐤𝐨𝐟. Ogrske kralje je s krono sv. Štefana kronal nadškof. 𝐌𝐥𝐚𝐝𝐢 𝐠𝐫𝐨𝐟𝐢𝐜̌𝐧𝐢 𝐁𝐚𝐫𝐛𝐚𝐫𝐢 𝐣𝐞 𝐤𝐫𝐨𝐧𝐨, zaradi odsotnosti škofa, 𝟔. 𝐝𝐞𝐜𝐞𝐦𝐛𝐫𝐚 𝟏𝟒𝟎𝟓, enako kot kralju, 𝐧𝐚 𝐠𝐥𝐚𝐯𝐨 𝐩𝐨𝐥𝐨𝐳̌𝐢𝐥 𝐞𝐬𝐳𝐭𝐞𝐫𝐠𝐨𝐦𝐬𝐤𝐢 𝐧𝐚𝐝𝐬̌𝐤𝐨𝐟 𝐉𝐚𝐧𝐨𝐬 𝐊𝐚𝐧𝐢𝐳𝐬𝐚𝐢. Poleg njene predhodnice, Marije Anžujske, ki je bila kronana kot dvanajstletna samska deklica, je bila Barbara edina s tem privilegijem. Kako je potekalo Barbarino kronanje zaradi pomanjkanja virov ne vemo, lahko pa si pomagamo z dvema mlajšima ohranjenima viroma. Obred se je začel s slavnostnim sprevodom do bazilike. Bodoča kraljica je na slavnostno mašo prišla v spremstvu kralja in slavnostno oblečenih dvorjanov in gostov. Prvi je v cerkev stopil kralj in sedel na prestol, nato je v spremstvu kr

Kamra.si, 6. december 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...6. december 1950 - ustanovljeno Mestno gledališče Celje 6. decembra 1950 je Mestni ljudski odbor Celje izdal odločbo o ustanovitvi poklicnega mestnega gledališča. To je 17. marca 1951 kot prvo premiero uprizorilo predstavo Mire Puc-Mihelič Operacija. Prva in edina zaposlena v sezoni 1950/1951je bila Nada Božič, ki je celjskemu gledališču ostala zvesta  do upokojitve. Zgodovinsko gledano zametki prvotno sicer nemškega gledališča segajo že v leto 1791, ko so večino predstav na celjskem uprizorili diletantje ali potujoče igralske skupine, predstave pa so služile le za zabavo meščanstva. Povod za prvo predstavo v slovenskem jeziku v Celju ima širši zgodovinski okvir, saj so septembra 1849 odprli železniško progo Celje–Ljubljana. Linhartova Županova Micka je bila tako v poslopju današnjega gledališča prvič uprizorjena 16. septembra 1849. Po letu 1852 je gledališko dogajanje nekoliko zamrlo. Ponovno ga je obudilo ustanavljanje čitalnic, ki so postale izhodišče in središče vsega narodnega gibanja. Decembra 1864 je bila uprizorjena prva predstava celjske čitalnice, in sicer Dobro jutro V. K. Klieperja. V 90-ih letih so se iz čitalniških vrst formirala razna društva, med njimi tudi Celjsko pevsko društvo, iz katerega se je dramatični odsek leta 1910 osamosvojil v Dramatično društvo. Februarja 1919 je bila na odru Mestnega gledališča po 53 letih ponovno odigrana predstava v slovenskem jeziku, in sicer predstava Legionarji. Številnim posameznikom, ki so si prizadevali, da bi gledališče v Celju postalo poklicno in s stalnim ansamblom, je to dokončno uspelo šele 6. decembra 1950, ko je Mestni ljudski odbor Celje izdal odlok o ustanovitvi Mestnega gledališča v Celju, ki se je kasneje preimenovalo v Slovensko ljudsko gledališče Celje.Prva predstava poklicnega ansambla Mestnega gledališča v Celju je bila Operacija v režiji Toneta Zorka. Premierno je bila uprizorjena 17. marca 1951. V sedemdesetih ustvarjalnih letih so se po deskah gledališča

Kamra.si, 6. december 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...6. decembra 1960 je v Ljubljani umrl Josip Wester. Rodil se je 11. oktobra 1874 v Dolenjih Raduljah pri Bučki. Josip Wester se je rodil 11. oktobra 1874 v Dolenjih Raduljah pri Bučki kot sin oskrbnika na gradu Radeljca. Osnovno šolo je obiskoval na Bučki, v Sodražici in Novem mestu, v Ljubljani pa je obiskoval klasično gimnazijo, na kateri je leta 1893 maturiral. V Gradcu je doštudiral slavistiko in klasično filologijo, hkrati se je usposobil za pouk telovadbe na srednji šoli. Nato je krajši čas služboval na gimnazijah v Ljubljani, Ptuju in Novem mestu, dokler ni dobil zaposlitve na II. državni gimnaziji v Ljubljani. Po prvi svetovni vojni je bil leta 1918 imenovan za ravnatelja gimnazije v Novem mestu, v letih 1921 do 1926 pa je bil višji šolski nadzornik v Ljubljani.