Ob smrti Borisa Breganta

Ob smrti Borisa Breganta

Gornjesavski muzej, 7. december 2020 ― Ob smrti Borisa Breganta Umrl je naš prijatelj, obiskovalec, informator, častni občan, direktor jeseniške železarne, nekdanji župan Občine Jesenice in član Odbora za Staro Savo. V času njegovega županovanja se je podoba Stare Save zelo spremenila: zaključila se je večletna obnova Kasarne, temeljito je bilo prenovljeno nekdanje skladišče oglja Kolpern, obnovljeni so bili trgi, zamenjana [...]
Ormož: Seminar za zborovodje

Ormož: Seminar za zborovodje

Štajerski tednik, 7. december 2020 ― Zborovodje se pri svojem delu pogosto srečujejo s potrebo po aranžiranju skladb. Ustvariti priredbo, ki bo po meri časa, kraja in vokalnih spretnosti vokalne skupine in bo naposled prepričala občinstvo, so le detajli, ki jih bo zainteresirani publiki ponudil dirigent, skladatelj, zborovodja in pedagog Iztok Kocen.
Ptuj: Razstava treh umetnic v Miheličevi galeriji

Ptuj: Razstava treh umetnic v Miheličevi galeriji

Štajerski tednik, 7. december 2020 ― Kot zadnjo v letošnji galerijski sezoni so v Miheličevi galeriji postavili razstavo teh vidnih slovenskih umetnic Metke Kavčič, Anke Krašna in Saše Bezjak z naslovom M + A + S sezuje tudi vas! Njihove umetniške stvaritve: sliki, kipi, risbe, vezenine so trenutno na ogled v e-katalogu, saj so galerije in razstavišča v tem času zaprta zaradi epidemije. Na ogled bodo do 31. januarja leta 2021. V PMPO upajo, da si jih bo mogoče že kmalu ogledati tudi v živo.
Bralna značka za odrasle 2020: Odziv bralcev jim je nadel krila za prihodnja leta

Bralna značka za odrasle 2020: Odziv bralcev jim je nadel krila za prihodnja leta

Štajerski tednik, 7. december 2020 ― V dvajsetih letih je Bralna značka za odrasle (BZO) pustila neizbrisljiv pečat, k branju kakovostnih knjig povabila številne bralce, iz leta v leto več. Tako je knjiga ne glede na vse ostala tista sopotnica sodobnega človeka, ki ga zna usmeriti v vsakem trenutku njegovega življenja in poti. Njena potovanja v najrazličnejše svetove so neizmerljiva in neprecenljiva. Letos je k branju vabil seznam 25 knjižnih naslovov, 25 avtorjev, sestavljen po abecednem vrstnem redu. Dodana pa je bila knjiga Kurent Liljane Klemenčič in Stojana Kerbler, letošnjega Prešernovega nagrajenca. Tako je bilo vseh avtorjev v bistvu 26, vpisanih pa je 25, kot ima črk slovenska abeceda.
V decembru 2020 ogled Slovenskega etnografskega muzeja od zunaj

V decembru 2020 ogled Slovenskega etnografskega muzeja od zunaj

SEM, 7. december 2020 ― Sporočilo za javnost Slovenski etnografski muzej                         Ljubljana, 7. december 2020 V decembru 2020 ogled Slovenskega etnografskega muzeja od zunaj   Slovenski etnografski muzej pod naslovom V svetlobo oken ujeta dediščina vabi na praznično  doživetje ob ogledu muzeja od zunaj.  Namen SEM je, da ne glede na razmere in letošnje že več mesečno zaprtje muzeja za obiskovalce ustvari  prijaznejše vzdušje. V prazničnih dneh ponuja svoji publiki in mimoidočim sprehajalcem na muzejski ploščadi  Metelkova dediščino na drugačen, vizualen in  virtualen, način (ponedeljek – petek, do 21.00). V oknih na fasadi razstavne hiše so na ogled slike predmetov iz tezavra muzejskih zbirk, v izložbi avle pa  je moč videti  repliko Gasparijevih jaslic in  kostume treh dobrih mož - Miklavža, Božička in dedka Mraza. Zunaj, pred vhodom v muzej, pa so na panojih predstavljene stare razglednice  in voščilnice iz dokumentacije SEM. V svetlobo oken ujeti muzejski predmeti V oknih razstavne hiše SEM so na ogled podobe muzejskih predmetov iz zbirk SEM, kot npr. oselnik, zibelka, komatni glavnik, votivni konjiček, skrinja, polšja past, skrinjica, model za mali kruhek, … Trije dobri možje Sv. Miklavž, ki na predvečer svojega goda (6. 12.) obdaruje pridne otroke, neubogljivi pa dobijo šibo,  ima na Slovenskem dolgo tradicijo. Kot nevidno bitje ponoči pušča  darila v posodah, peharjih, krožnikih, nogavicah, škornjih, ki  jih zvečer nastavijo otroci.  S spremstvom, del katerega so  tudi parklji in angeli, obdaruje otroke na obhodih po hišah  in na raznih prireditvah.    Božiček (ali Jezušček) se je pred drugo svetovno vojno kot nevidni obdarovalec otrok pojavljal na božični večer v mestih. Današnja podoba Božička ima svoj izvor v reklamni akciji  Coca-Cole v 30. letih 20. stol. in se razširila po svetu. V Sloveniji  se je  Božiček začel v javnosti  uveljavljati konec 80. let; otroke obdaruje doma in na raznih prireditvah, pozdravlja pa jih tudi v trgovinah in na ulicah. Dede
DSP webinar »Avtor_ica in avtorska pravica na področju literature«

DSP webinar »Avtor_ica in avtorska pravica na področju literature«

Društvo slovenskih pisateljev, 7. december 2020 ― DSP webinar »Avtor_ica in avtorska pravica na področju literature«   Webinar je potekal v torek, 1.12.2020, in sredo, 2.12.2020, vsak dan med 14.00 in 16.30. Zaradi trenutne epidemiološke situacije z virusom covid-19 se je celoten webinar odvil virtualno preko aplikacije Zoom. Z webinarjem smo želeli vsem literarnim ustvarjalcem in posrednikom ter ostalim akterjem na področju […]
Dragica Čadež dobitnica nagrade Ivane Kobilca za življenjsko delo

Dragica Čadež dobitnica nagrade Ivane Kobilca za življenjsko delo

Misli, 7. december 2020 ― Nagrado Ivane Kobilca za življenjsko delo letos prejme Dragica Čadež, nagrado za aktualno produkcijo prejme Valerie Wolf Gang, priznanje za podpornike umetnosti pa Petja Grafenauer. Nagradi in priznanje Ivane Kobilca s področja likovne in vizualne umetnosti letos že tretjič podeljuje Društvo likovnih umetnikov Ljubljana.
Mini spletni festival komornega cikla Carpe artem

Mini spletni festival komornega cikla Carpe artem

SIGIC - Novice, 7. december 2020 ― »Umetnost ne utihne« so organizatorji poimenovali mini spletni festival komornega cikla Carpe artem, ustvarjalcev Društva za komorno glasbo Amadeus v koprodukciji s Slovenskim narodnim gledališčem iz Maribora. V Kazinski dvorani v SNG Maribor bodo zazveneli trije koncerti: 9., 10. in 11. decembra 2020, vsi ob 20. uri.
URŠULA BERLOT: Privlačnosti – podobnosti (2013)

URŠULA BERLOT: Privlačnosti – podobnosti (2013)

MoTA, 7. december 2020 ― Uršulo Berlot zanima odkrivanje subtilno zaznavnih, nevidnih, neotipnih, a manifestativno prisotnih urejevalnih principov v naravi in naši percepcijah. Večmedijski projekt Privlačnosti – podobnosti se osredotoča na fizikalen pojav magnetizma, ki ga vizualizira na različne načine – s kinetičnimi objekti, videozapisom, risbami in fotografijami povečanih konfiguracij delcev. Posledice tega nevidnega naravnega delovanja – zvočni in vizualni […] The post URŠULA BERLOT: Privlačnosti – podobnosti (2013) appeared first on MoTA.

7. decembra 2016 je v Ljubljani umrla Vilma Bukovec, operna pevka

Kamra.si, 7. december 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...7. decembra 2016 je v Ljubljani umrla Vilma Bukovec, operna pevka. Rodila se je 27. februarja 1920 v Trebnjem.  Njen mož je bil zdravnik otorinolaringolog in akademik Vinko Kambič. V letih od 1932/33 do 1939/40 je obiskovala novomeško gimnazijo. Po opravljeni maturi je v Ljubljani pričela študirati pravo, ki ga je kmalu opustila in glasbo. Petje je študirala pri Janette Foedransperg. Med drugo svetovno vojno, v letih 1942-1943, je bila internirana v Italiji. Po vrnitvi v Ljubljano je študirala solopetje pri Adu Darianu na ljubljanski glasbeni akademiji. Po vrnitvi, v sezoni 1944/45, je sodelovala v opernem zboru, kjer se je kmalu razvila v solistko. Kot solistka je debitirala leta 1944 z vlogo Siebla v Gounodovem Faustu. Postala je vodilna sopranistka ljubljanske Opere SNG. Več let je nastopala v vseh glavnih vlogah znanih oper. Pela je številne lirične in dramatične vloge standardnega repertoarja z veliko pevsko kulturo in pristnim odrskim žarom. Gostovala je v večini evropskih držav, v Sovjetski zvezi in na Kitajskem. Največje uspehe je dosegla doma in v tujini kot Čo-čo-san, Margareta, Kerubin, Mimi, Marinka, Jenufa, Thais, Saloma itd. Leta 1982 se je po štiridesetih letih aktivnega delovanja poslovila z odra ljubljanske Opere. V vseh teh letih je odpela 65 vlog in odpovedala samo eno predstavo. Doma in v tujini je prejela ugledna priznanja. Je dvakratna Prešernova nagrajenka, leta 1957 za kreacijo naslovne vloge v Massenetovi Manon in leta 1982 za življenjsko delo na področju opernega pevskega poustvarjanja. Društvo glasbenih ustvarjalcev Slovenije (DGUS) je podelilo Betettovo nagrado za umetniške dosežke v glasbi. Je tudi prejemnica Betettove nagrade, ki jo podeljuje Društvo glasbenih ustvarjalcev Slovenije za umetniške dosežke v glasbi in Srebrnega častnega znaka svobode Republike Slovenije leta 2000 za izjemno življenjsko delo in prispevek k visoki ravni slovenske operne poustvarjalnosti in za uveljavljanje slovenske ku
Mesta mestom: Načrtovanje šolskih poti s šolarji

Mesta mestom: Načrtovanje šolskih poti s šolarji

Inštitut za politike prostora, 7. december 2020 ― Pot v šolo je priložnost, da se otroci vsak dan gibajo, kar je pomembno za njihovo zdravje in dobro počutje. Veliko otrok v Sloveniji živi dovolj blizu šole, da bi lahko vsak dan hodili ali kolesarili v šolo. Žal mnoge v šolo vozijo, ker starši menijo, da so šolske poti nevarne, ali pa nimajo časa,... The post Mesta mestom: Načrtovanje šolskih poti s šolarji appeared first on IPoP - Inštitut za politike prostora.
S filmom Babica gre na jug začetek Filmskih večerov od blizu na daljavo

S filmom Babica gre na jug začetek Filmskih večerov od blizu na daljavo

Misli, 7. december 2020 ― V okviru projekta Društva slovenskih režiserjev Filmski večer od blizu na daljavo bodo drevi na RTV portalu predvajali film Babica gre na jug skupaj s sprotnimi komentarji režiserja in scenarista Vincija Vogue Anžlovarja. To bo prvi v nizu dogodkov projekta, ki je namenjen promociji slovenskega filma, zaradi epidemioloških razmer, na spletu.

Mala galerija Banke Slovenije: Odprta proti mestnemu prostoru

OUTSIDER, 7. december 2020 ― Banka Slovenije je del prostorov v središču prestolnice že pred skoraj sedemdesetimi leti namenila za razstavni salon, od 1956 pa ta nosi ime Mala galerija. V začetku je z njo upravljal današnji ZDSLU, kasneje pa je do leta 2011 za program skrbela Moderna galerija. Galerija je v svoji zgodovini gostila številne priznane domače in tuje… The post Mala galerija Banke Slovenije: Odprta proti mestnemu prostoru appeared first on OUTSIDER.

7. decembra 1871 se je v Šentanelu nad Prevaljami rodil Štefan Kramolc, organist

Kamra.si, 7. december 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...7. decembra 1871 se je v Šentanelu nad Prevaljami rodil Štefan Kramolc, organist. Umrl je 15. marca 1956 v Šentanelu nad Prevaljami. Osnovno šolo je obiskoval v Šentanelu in takoj po zaključku se je učil orglati pri slovenskem organistu Rašerju v Volšperku v Labotski dolini. Za učenje je plačeval šest goldinarjev mesečno, hrano je dobival od doma, kuhal pa si je sam. Po letu dni šolanja je kakšno leto še sam doma vadil na klavir in dobil službo organista v Skočidolu, kjer je poleg igranja moral tudi pomagati pri kmečkem delu v farovžu. Kasneje je služboval v Št. Štefanu pri Velikovcu, na Dholici nad Vrbskim jezerom in v Lipi ob Vrbskem jezeru. Od tam pa je prišel za organista v prevaljsko faro, kjer je ostal sedem let. Po tem se je vrnil v rojstni kraj Šentanel in tam bil še deset let organist in mežnar. Kjerkoli je služboval, je ustanavljal pevske zbore, s katerimi je nastopal v cerkvah in na družabnih prireditvah. Suhovrški pevski zbor je ustanovil leta 1930. V njem je zbral pevce s Suhega Vrha, z Breznice, s Šelemperga in s Strojne. Vse življenje je živel v Šentanelu, kjer je tudi pokopan. Vir: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/kramolc-stefan/

Začenja se praznična akcija Naprej v preteklost

SiGledal Novice, 7. december 2020 ― V Skupnosti muzejev Slovenije so v sodelovanju s Službo za premično dediščino in muzeje v prednovoletnem času drugič pripravili vseslovenski projekt Naprej v preteklost. Od danes do nedelje se pod skupno platformo in podnaslovom Praznični muzej tako muzeji kot galerije in druge ustanove po Sloveniji predstavljajo z raznimi programi in dejavnostmi.
Tilen Žbona: Rheotaxis8. december 2020 – 29. januar...

Tilen Žbona: Rheotaxis8. december 2020 – 29. januar...

Hiša kulture v Pivki, 7. december 2020 ― Tilen Žbona: Rheotaxis8. december 202029. januar 2021Kustosinja razstave: Mojca GrmekTilen Žbona je eden vidnejših umetnikov srednje generacije na Primorskem. Ustvarja na področju slikarstva in novih medijev. V slikarstvu je njegovo izhodišče raziskovanje odnosa med barvo in potezo. Njegova zgodnja dela zaznamuje živahen preplet barv in potez, enakomerno razporejen po celotni površini platna, ki se kasneje vse bolj redči in kulminira v seriji skrajno prečiščenih platen z zgoščenim prepletom barv na belem ozadju. Nadaljnja raziskovanja ponovno pripeljejo do barvne in likovne polnosti, ki se tokrat ustvarja skozi dialog med pretežno monokromnim, nevsiljivim ozadjem in izzivalnimi detajli – zapredki zgoščenih, močnih, tu in tam celo fosforescenčno učinkujočih barv, nanesenih na platno s čopičem, lopatico ali v tehniki drippinga. V najnovejših delih umetnik združuje izsledke svojih prejšnjih raziskovanj v novo sintezo. Na eni strani jih opredeljuje prečiščen izraz, ki izhaja iz skrajno omejene barvne lestvice, na drugi značilna kompozicija, ki se ustvarja skozi dialog, tokrat med monokromnim ozadjem v izbranem peščenem odtenku in zaplatami bele barve ali papirja, iz katerih skozi risbo v oglju vznika preplet abstraktnih figuralnih oblik.Omenjeni procesi ustvarjanja so ključni za razumevanje vsebinske razsežnosti slikarstva Tilna Žbone. Če so njegove starejše slike v kontrastu med belino ozadja in spontanimi nanosi barv ponazarjale napetost med biti in ne-biti, se v kasnejših ta napetost skozi dialog med nesnovnim, fluidnim ozadjem in nasičenimi, zgoščenimi detajli izteče v prelivanje biti-v-svetu, v ponazoritev gibanja, spreminjanja, preoblikovanja. Umetnikove najnovejše slike, ki se porajajo iz njegovega doživljanja aktualnega geopolitičnega dogajanja, to usmeritev nadaljujejo. Kot neposreden odziv na dogajanje so viden dokument časa in njegovih specifičnih družbeno-političnih problematik, obenem pa skozi to posredno odpirajo vprašanja o življenju in smrti, nastanj

Slovensko stalno gledališče s pogovori iz zakulisja

SiGledal Novice, 7. december 2020 ― Slovensko stalno gledališče je po in ob spletnih platformah, na katerih je v tem letu sodelovalo s severnoitalijanskimi in primorskimi gledališči ustvarilo nov projekt, ki ni nastal z arhivskim gradivom. Kljub zaprtju je gledališče v zadnjem mesecu delovalo, saj so v dvoranah, v skladu v varnostnimi predpisi potekale vaje vseh uprizoritev, ki naj bi doživele premiero v prvem delu sezone. V teh dneh je interna delovna ekipa gledališča posnela vrsto sproščenih pogovorov iz zakulisja z igralci, režiserji, dramatiki in glasbeniki.
Dogodek je tu, dogodek imate v mestu! Teden slovenske drame – 50 let, E-razstava

Dogodek je tu, dogodek imate v mestu! Teden slovenske drame – 50 let, E-razstava

SLOGI, 7. december 2020 ― Za polstoletno obletnico smo Prešernovo gledališče Kranj, SLOGI – Gledališki muzej in Gorenjski muzej v sodelovanju s 3. programom Radia Slovenija pripravili pregledno razstavo o festivalu. Na ogled je bila od maja do začetka oktobra v Gorenjskem muzeju v Kranju. Zato vsaj del gledaliških gradiv, ki smo jih uporabili na »fizični« razstavi, predstavljamo na spletu, v okviru e-razstave Dogodek je tu, dogodek imate v mestu! Teden slovenske drame – 50 let. The post Dogodek je tu, dogodek imate v mestu! Teden slovenske drame – 50 let, E-razstava appeared first on SLOGI.
Nagrade DOS 2020 – smer Tekstilije in oblačila

Nagrade DOS 2020 – smer Tekstilije in oblačila

Fakulteta za dizajn, 7. december 2020 ― NAGRADI DOS 2020 – DALJNOGLED – nominacije za mlade oblikovalce Maja Vranjek RoShade / sestavljiva prostorska tekstilija Mentorica: doc. Jana Mršnik V svojem delu RoShade je Maja Vranjek za izhodišče uporabila avtorsko fotografijo detajla železniške kompozicije. Elemente fotografije je preko likovnega raziskovanja prevajala v ploskovne in prostorske elemente, pri čemer so nastali kolekcija tekstilnih vzorcev […] The post Nagrade DOS 2020 – smer Tekstilije in oblačila appeared first on Fakulteta za dizajn.
Zakaj sem pravzaprav deset let vztrajala

Zakaj sem pravzaprav deset let vztrajala

LUD Literatura, 7. december 2020 ― Tina Vrščaj (1987) je literarna kritičarka, ki je kritiške zapise desetletje objavljala v Delu, Literaturi in Pogledih ter polovico tega obdobja sodelovala v komisiji za nagrado kresnik. Letos je izšla knjiga Kritičarka na drevesu, ki z obsežnim izborom kritik nudi vpogled v njeno (ob)sodbo slovenskih romanov in, morda malce presenetljivo, tudi zaokroža njen kritiški opus.
Sabina Cvilak prejme nagrado Sama Smerkolja

Sabina Cvilak prejme nagrado Sama Smerkolja

SNG Maribor, 7. december 2020 ― Sopranistka Sabina Cvilak je letošnja dobitnica nagrade Sama Smerkolja, so sporočili iz Slovenskega komornega glasbenega gledališča, ki najvišje strokovno priznanje za umetniške dosežke slovenskih opernih pevcev, posebej na področju komorne opere, podeljuje že trinajstič.  Nagrajenki iskrene čestitke!
Nagrade DOS 2020 – smer Vizualne komunikacije

Nagrade DOS 2020 – smer Vizualne komunikacije

Fakulteta za dizajn, 7. december 2020 ― Društvo oblikovalcev Slovenije je podelilo priznanja »Oblikovalski presežki«, priznanja za dela, ki so jih prispevali slovenski oblikovalci v letošnjem letu. Med nagrajenci so: izredni študent 3. Letnik VK Rob Svenšek, diplomantka VK Nina Aubršek ter asist. Nataša Šuštršič  Plotajs za Oblikovalske dosežke  in mag. Irena Gubanc za Oblikovalske presežke.   UTEMELJITVE NAGRAD DALJNOGLED ZA ŠTUDNETE […] The post Nagrade DOS 2020 – smer Vizualne komunikacije appeared first on Fakulteta za dizajn.

Blagoje Stefanovski bid his last farewell

Forum slovanskih kultur, 7. december 2020 ― Blagoje Stefanovski, former Minister of Culture of North Macedonia and Honorary Ambassador of the Forum of Slavic Cultures, bid his last goodbye at the age of 67. Stefanovski was one of the most important figures in Macedonian culture and had an important role within the FSK as well. In 2002 he was the first to … Blagoje Stefanovski bid his last farewell Read More »
Začenja se festival Prepišno uredništvo na temo esejistike

Začenja se festival Prepišno uredništvo na temo esejistike

Misli, 7. december 2020 ― V organizaciji LUD Literatura se bo danes začel osmi festival bralne kulture Prepišno uredništvo. Festival, ki bo potekal v virtualnem okolju do petka, so naslovili Prepišna Literatura: Brez bližnjic. Posvečen bo esejistiki, saj se smisla ne da poiskati prek bližnjic, ampak le s tehtno refleksijo, značilno za esejistiko, so zapisali organizatorji.
Cerknica 1969/70 – 7. c razred

Cerknica 1969/70 – 7. c razred

Stare slike (Cerknica), 7. december 2020 ― Pred nami je slika vozačev, ki so v šolskem letu 1969/70 obiskovali 7.c razred v osnovni šoli Cerknica. Z njimi je razredničarka Jožica Zabukovec. Če pozorno pogledamo dekleta, kaj hitro opazimo dve v enakih oblačilih. Rožnate obleke z belim ovratnikom. To sta dvojčici Jožica in Justa Turšič. Je pa med fanti tudi njun brat Marjan. […]
#Prazničnimuzej s prazničnimi nakupi

#Prazničnimuzej s prazničnimi nakupi

Gornjesavski muzej, 7. december 2020 ― #Prazničnimuzej s prazničnimi nakupi Spoštovani prijatelji muzeja. V naši spletni trgovini smo ob vstopu v leto 2021 za vse ljubitelje literature, domoznanstva in železarske dediščine pripravili prav 21 artiklov s posebnimi prazničnimi cenami. Pri nakupu nad 10 € smo za vas pripravili tudi darilo. 

7. decembra 1924 se je rodila Jovanka Broz, rojena Budisavljević, vdova Josipa Broza Tita

Kamra.si, 7. december 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...7. decembra 1924 se je rodila Jovanka Broz, rojena Budisavljević, vdova Josipa Broza Tita. Umrla je 20. oktobra 2013. Rojena je bila v vasi Pećane, v hrvaški Liki. S sedemnajstimi leti se je leta 1941 priključila partizanskemu gibanju. Bila je borka 6. liške divizije, kjer se je med prvimi včlanila v Komunistično partijo Jugoslavije. Leta 1944 je kot partizanka Mara v Drvarju prvič srečala Josipa Broza, po vojni pa je delala pri njem na Belem dvoru v Beogradu bodisi kot njegova negovalka bodisi kot tajnica. Med vojno je hitro napredovala po vojaški lestvici in konec vojne dočakala s činom kapetanke ter dvema odlikovanjema za hrabrost. Bila je komisarka vojne bolnice, službovanje v Jugoslovanski ljudski armadi - JLA je leta 1952 končala s činom podpolkovnice. V strogi tajnosti se je leta 1952, ko je štela 28 let, v Beogradu poročila s takrat 60-letnim Josipom Brozom Titom in postala njegova (uradno) tretja žena.
še novic