Video večer s Postajo DIVA: Ana Čigon (2024-11-26)

Video večer s Postajo DIVA: Ana Čigon (2024-11-26)

DIVA video arhiv, 28. november ― Videastka, režiserka in performerka Ana Čigon raziskuje družbenokritične teme, analizira sodobno neoliberalno družbo, nehumano ravnanje z begunkami_ in tematizira boj za dostojanstvo in priznanje LGBTIQ+ posameznic_, delavk_ in žensk. Za njeno prakso sta značilna ironija in humor. Pogosto sodeluje tudi z drugimi umetnicami_ in teoretičarkami_. Na Video večeru bo predstavila svojo feministično umetniško prakso zadnjih desetih let. V sredo, 18. 12. 2024, ob 19.00 v Galeriji Photon. Več
Video večer s postajo DIVA: Ana Čigon

Video večer s postajo DIVA: Ana Čigon

Galerija Photon, 5. november ― © Ana Čigon, Spregledani razgledi, 2019 Pogovor in projekcija * Prestavljeno na sredo, 18. 12. 2024, ob 19.00 uri v Galeriji Photon. Videastka, režiserka in performerka Ana Čigon raziskuje družbenokritične teme, analizira sodobno neoliberalno družbo, nehumano ravnanje z begunkami in tematizira boj za dostojanstvo in priznanje LGBTIQ+ posameznic, delavk in žensk. Za njeno prakso ...
Bostjan Kavcic: Impulz

Bostjan Kavcic: Impulz

Hiša kulture v Pivki, 27. oktober ― osebna razstava Boštjan Kavčič: Impulz8. – 29. 11. 2024 otvoritev 8. 11. ob 19. uri kustosinja Mojca Grmek Boštjan Kavčič že od leta 2002 ustvarja zaokrožen kiparski opus z naslovom ORGanizmi, ki trenutno šteje 119 kosov. Opus nastaja kot odzraz njegovega specifičnega pogleda na svet, ki vidi univezum kot celoto, kjer je vse v dinamičnem ravnovesju in kjer vse entitete (lahko) sobivajo tako, da to ravnovesje ohranja. Osnovni material, iz katerega so narejeni ORGanizmi, je kamen, ki ga včasih spremlja tudi les ali kovina. Umetnik je kamen izbral zato, ker vsebuje vso zgodovino življenja na zemlji in to življenje skuša skozi proces ustvarjanja osvoboditi. Postopek nastajanja posameznega ORGanizma v osnovi razume kot 'odstiranje stoletij' in kamen obdeluje tako dolgo, 'dokler organizem ne zadiha'. Gre torej za osvobajanje energije, primarne življenjske sile, ki je ostala ujeta v njem. To dokazuje tudi pogled na ORGanizme kot celoto, ki pokaže, da v osnovi izhajajo le iz treh oblik, kroga, trikotnika in redkeje kvadrata, ki se razpnejo v volumen po principu krivulje, najraje spirale, včasih pa tudi sinusiode, parabole, cvetnega venca ali detelje. Volumen se vselej izoblikuje na tak način, da je naglašena os, bodisi tako, da se krivulja suka okrog lastne osi, bodisi z odprtino v središču volumna bodisi os nakazuje nek zunanji element. S principom krivulje in naglašeno osjo umetnik dinamizira volumen skulpture, občutje gibanja pa še dodatno poudarja z dodelavo v obliki zarez, ki potekajo iz skupnega izhodišča, navadno v osi skulpture, proti njenim robovom, navzven in navzdol. Skulptura je končana, ko umetnik začuti, da je skoznjo stekel energijski tok. Vendar pa s tem proces ustvarjanja ORGanizma še ni zaključen, saj umetnika čaka še vmestitev skulpture v prostor. Kot sam pravi, gre pri tem procesu v osnovi za to, da skulpturo vmesti v prostor tako, kot da je že od nekdaj tam, da deluje kot 'ORGan v telesu'. Pri tem upošteva tako elemente (galerijskega) prostora kot znač
Edina Muftić / Intermedijska umetnica, ki v medij videoigre skuša vpeljati kritično razmišljanje

Edina Muftić / Intermedijska umetnica, ki v medij videoigre skuša vpeljati kritično razmišljanje

Mladina, 11. oktober ― V svojem projektu Botanica: Metagenomic Mapping, ki je bil spomladi predstavljen v ljubljanski galeriji Ravnikar, poleti pa še na skupinski razstavi Spremembe v omrežju v Galeriji sodobne umetnosti v Celju, je ustvarila videoigro, postavljeno v spreminjajoče se arktično okolje, ki se generira na podlagi podatkov iz Nasine obsežne študije okoljskih sprememb ABoVE.

Hiša, v kateri straši 

Mladina, 17. maj ― Kako se sodobna umetnost odziva na okoljske spremembe? O tem razmišlja Trienale umetnost in okolje EKO 9: Oči v skali, ki je ravnokar odprl svoja vrata. Projekt je bil ustanovljen leta 1980 na jugoslovanskih tleh, leta 2021 pa ga je iz spanca prebudila ekipa Umetnostne galerije Maribor, ki ga je naselila v prostore zapuščene tekstilne tovarne MTT, nekdaj ponosa štajerske prestolnice.

Vid Hajnšek / Filmski režiser, ki je snemal dokumentarec, ustvaril pa poezijo na velikem platnu

Mladina, 3. maj ― Na začetku so bile pesmi, ki so se rodile veliko pred njim. Pisal jih je njegov ded, pesnik France Forstnerič, in so režiserju Vidu Hajnšku (1991) služile kot seme navdiha za celovečerni dokumentarni film V mojih sanjah rase vsako noč drevo (2024). Ob zaključku študija, ko je znova prebiral dedkove pesmi, je bila v Moderni galeriji v Ljubljani ravno na ogled retrospektiva fotografa Stojana Kerblerja, znanega tudi...
MLADINSKI PEVSKI FESTIVAL SE JE VRNIL V CELJE

MLADINSKI PEVSKI FESTIVAL SE JE VRNIL V CELJE

Revija Primus, 14. april ― Piše: mag. Marijana Kolenko ravnateljica OŠ Lava Celje, Foto: galerija MPF Celje. Leto 1946 – začetek pomembne pevske zgodbe v Celju, ki je kmalu postalo mesto odličnega mladinskega zborovskega petja. Mladinski pevski festival je v teh desetletjih doživljal vzpone in padce. Vzpone v času, ko je mesto Celje gostilo odlične mladinske pevske zbore iz številnih ...
JAKA VATOVEC: FALSE MAGIC 3 IN FALSE MAGIC 9

JAKA VATOVEC: FALSE MAGIC 3 IN FALSE MAGIC 9

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 3. marec ― False Magic povezuje razstavi v Galeriji Škuc in Galeriji Alkatraz. Ključni pomisleki o projektu so temeljili na načinu naslavljanja nove produkcije, ki predstavlja vpogled v življenje z obsesivno-kompulzivno motnjo (OKM). Osebne zgodbe ustvarjalk_cev ostajajo bistven vir za interpretacijo umetniških del, hkrati pa lahko voajerski vpogled arhetipizira njihova življenja kot bodisi romantizirana bodisi neželena (npr. trpinčeni umetnik genij). Namen projekta in obeh razstav ni poučevanje javnosti in/ali predstavljanje življenja z OKM, temveč soočenje z umetniškim materialom, ki stoji kot metafora prvoosebne pripovedi o doživljanju motnje. Susan Sontag je v eseju konec 70-ih spregovorila proti rabi bolezni kot metafore. Razumeti bolezen posameznice_ka kot metaforo (npr. kot božjo kazen, kot rezultat neizživete energije) ni le neresnično, je tudi kaznovalno. Če jo metaforično uporabljamo za razlago družbe in drugih fenomenov, bolezen sama izgublja na resnosti in postaja vse bolj abstraktna. Jaka Vatovec po drugi strani ravno s prisvajanjem metafor izumlja vizualni jezik, ki ni niti diagnostičen niti površinski, v katerem lahko spregovori o svojem doživljanju OKM. Uro/žago lahko beremo kot simbol nevrodivergentnega časa (pod krovnim imenom krip čas). Bodisi izgubljenega bodisi v očeh družbe neproduktivnega in neunovčljivega. Žepke časa zapolnjujejo kompulzije/rituali, ki ponudijo začasno olajšanje, svoj čas pa zahtevajo tudi obsesije/vsiljive misli, ki se kot plesen nenadzorovano širijo. OKM je anksiozna motnja, za katero so značilne mučne, ponavljajoče se vsiljive misli – obsesije, ki vzbujajo strah, zaskrbljenost ali tesnobo, ter vzorci vedenja v obliki kompulzij (t. i. ritualov), ki naj bi jih ublažili. Številčnejša pričevanja o duševnem zdravju na družbenih omrežjih so pomagala razširiti razumevanje bolezni, motenj in oviranosti iz zgolj simptomatskega (zunanji medicinski pogled) v doživljajsko (prvoosebna pripoved). Destigmatizacija duševnih motenj je nujno potrebna,

Porogljive potegavščine ljubljanskega Michelangela

Mladina, 23. februar ― Sprotni slovar slovenskega jezika izraz trolanje razlaga kot »pisati sporočila na družbenih omrežjih z namenom doseči čustveni odziv pri drugih uporabnikih« in »s takim ravnanjem določenemu uporabniku družbenega omrežja namenoma povzročati nelagodje«. The Miha Artnak, grafični oblikovalec, konceptualni umetnik in nabrit satirik, pa trola tudi onkraj medmrežja, denimo v galerijah in medijih.

V Slovenj Gradcu letos razstavi del Bogdana Borčiča in Frana Bernekerja

Revija Primus, 11. februar ― Avtor: STA, Uredništvo Razstavni program Koroške galerije likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu se letos posebej posveča 150. obletnici rojstva kiparja Frana Bernekerja in 10. obletnici smrti slikarja Bogdana Borčiča. Poleg tega bo galerija v sodelovanju s Koroškim pokrajinskim muzejem na Ravnah na Koroškem obeležila tudi 60-letnico Forma vive Ravne. Aprila bo minilo 10 let od ...
SO_OBSTOJ: BORIS BEJA, MAJA SMREKAR, URŠA VIDIC, MIHA GODEC

SO_OBSTOJ: BORIS BEJA, MAJA SMREKAR, URŠA VIDIC, MIHA GODEC

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 9. februar ― Naslov razstave se navezuje na misel filozofa Timothyja Mortona, ki v svoji knjigi Dark Ecology: For a Logic of Future Coexistence opredeli ekosistem kot medsebojno povezanost in ekološko misel kot razmišljanje o medsebojni povezanosti in kakšna bi morala biti okoljska filozofija v antropocenu. Štirje uveljavljeni intermedijski umetniki (večina ustvarja na stičišču umetnosti, znanosti in novih tehnologij) bodo v svojih najnovejših projektih na temo razmerja etika-civilizacija-okolje razmišljali o nekaterih ključnih segmentih razmerja med človekom in naravo, ki so družbo pripeljali do roba dopustnega ravnanja z okoljem. Štiri sicer različne umetniške prakse povezuje skupna pozicija in odnos do problematike naše skupne prihodnosti onkraj trenutnega antropocentrizma, kjer človek mora sestopiti iz nadrejene pozicije v vključujoč odnos z naravo, saj predstavlja le delček našega celotnega ekosistema Čeprav gre za večno temo, je njena obravnava vedno znova dobrodošla. V zadnjem času je skorajda preplavila velik del umetniških projektov, kar kaže, kako aktualna je in kako je vsaka progresivna umetniška izjava v tej smeri hkrati družbeno odgovorna gesta, ki vodi k premisleku, kar je eden od pomembnih izzivov sodobne umetnosti, pa tudi programa Mestne galerije Ljubljana. Kot pravi nemški sociolog Ulrich Beck v svojem delu Risikogesellschaft (Družba tveganja), je bila že družba dvajsetega stoletja ,vulkan civilizacije‘, tik pred izbruhom. Izbrani umetniki bodo skozi svoja dela predstavili, kako oni razmišljajo in vidijo realnost 21. stoletja, v katero smo »pravkar« vstopili. The exhibition’s title relates to the thought of the philosopher Timothy Morton, who, in his book Dark Ecology: For a Logic of Future Coexistence, defined the ecosystem as interconnectedness and ecological thought as thinking about interconnectedness, as well as what should philosophy of ecology be in this Anthropocene era. Four established intermedia artists (who mostly focus on the intersection of art, s
še novic