Novice

zadetki za Grad Rajhenburg

Na gradu Rajhenburg danes srednjeveški dan

SiGledal, 17. avgust 2024 ― Na gradu Rajhenburg bo danes potekal srednjeveški dan. Namenjen je vsem generacijam ter s prepletom delavnic in kulturnega programa vabi k odkrivanju srednjeveške kulture in zgodovine. Obiskovalci se bodo lahko preskusili v različnih veščinah ter spoznavali srednjeveško oblačilno kulturo in prehrano.

Posvet - Upravljanje kulturne in naravne dediščine

ZVKDS, 29. september 2023 ― V torek, 17.10.2023 ob 9.30 se bo na gradu Rajhenburg v Brestanici odvijal posvet na temo Modeli upravljanja kulturne in naravne dediščine – predstavitev različnih praks in pogled v prihodnost. Posvet organizira novomeška enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije v sodelovanju z Mestno občino Krško in Kulturnim domom Krško.  Jezik Slovenščina
IVA TRATNIK: IGRAČE IN KOSTI / TOYS AND BONES

IVA TRATNIK: IGRAČE IN KOSTI / TOYS AND BONES

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 22. november 2021 ― Iva Tratnik se v svoji umetniški praksi suvereno sprehaja med vizualno umetnostjo, kjer ustvarja v različnih medijih, kot so slika, risba, kolaž, skulptura, fotografija, video, instalacija, in performansom, kjer raziskuje glas, gib, masko. Vizualno in uprizoritveno povezuje tudi na razstavah, saj svoja slikarska dela pogosto postavi prostorsko, kot neke vrste scenografijo, in jih nadgradi s svetlobo in zvokom, kar omogoča gledalcu in gledalki, da jih doživljata s celim telesom in vsemi čuti. Tokratna razstava na Gradu Rajhenburg je razdeljena na dva dela, glavnina, ki vključuje slike in tekstilne kolaže, se nahaja v Veliki dvorani in je zaradi specifičnih zahtev prostora ter njegove rabe postavljena klasično, v Okrogli dvorani pa je ločeno predstavljena še prostorsko-zvočna instalacija. Vsa dela na razstavi so nastala v obdobju zadnjih 10 let, s posebnim poudarkom na najnovejših. Za ta dela – kot tudi za njeno slikarstvo nasploh – je značilno, da jih naseljujejo različni predmeti, rastline in živali ter njihovi fragmenti in ostanki, ki so vsak zase dokaj običajni in prepoznavni, skupaj pa tvorijo imaginarne, fantastične celote. Umetnica to napetost ustvarja tako, da motive izbira iz povsem različnih, celo nasprotujočih si okolij (naravno-umetno, organsko-industrijsko, sedanjost-preteklost), na slikah pa jih razporeja mimo vseh fizikalnih zakonov. Bodisi tako, da so prostorska razmerja med njimi (groteskno) nesorazmerna, bodisi lebdijo brez teže v nedefiniranem »prostoru«, ki je presek bolj ali manj fantastičnih krajin, ali pred ploskim ozadjem, ki je monokromno ali prekrito z različnimi vzorci. V večini primerov ti vzorci spominjajo na dekoracijo notranjih prostorov, tu in tam pa so iz tega okolja tudi dobesedno vzeti in uporabljeni za ozadje, kot na primer odeja v kolažu Klovnovo srce (2014) ali talna obloga pri Doubt is Beautiful (2011). Umetnica vzorce uporablja za ustvarjanje sinestetične razsežnosti svojih del, za spodbujanje določenih občutkov in zaznav, kot j
Kuhinjska knjiga za Hotel Triglav

Kuhinjska knjiga za Hotel Triglav

ZAC, 12. september 2021 ― V rubriki Iz hiše pisanih spominov objavljamo arhivsko gradivo, ki ga hranimo v Zbirki rokopisov pod signaturo SI_ZAC/0006_00052 Kuhinjska knjiga za Hotel Triglav je zbirka zapiskov za kuhinjo nekadnjega Hotela Triglav iz Sevnice. Žig Rajhenburg (Brestanica) na uvodni strani zvezka je sprva nakazoval, da je hotel deloval tam, a gre po vsej verjetnosti za navezavo […] The post Kuhinjska knjiga za Hotel Triglav first appeared on Zgodovinski arhiv Celje - Hiša pisanih spominov.

25. avgusta 1992 je umrl pater Simon Ašič, katoliški duhovnik in zeliščar

Kamra.si, 25. avgust 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...25. avgusta 1992 je v Stični umrl pater Simon Ašič (rojen Jožef Ašič), katoliški duhovnik in zeliščar. Rodil se je 30. novembra 1906 v Raztezu (po domače Trebež) pri Gorici.  Ob kmetovanju sta starša družino preživljala s priložnostnimi deli (oče kot kovaški mojster, mati kot šivilja). Mati Marija je bila globoko verna in je tako vzgajala tudi svoja otroka Pepija (Jožefa) in Micko (Marijo). Družina je obiskovala bogoslužje v cerkvi sv. Petra v Rajhenburgu (danes Brestanici), nedaleč od trapistovskega samostana na gradu Rajhenburg, kjer je bil menih že materin bratranec p. Angel Pečnik. Že v predšolski dobi se je moral Jožef soočiti s trdim delom, živahni deček pa je našel tudi najboljšega prijatelja, tri leta mlajšega Ludovika Ašiča iz bližnjega Jeričdola, ki je pozneje postal stiški opat (z redovnim imenom Rafael). Zaradi življenja v veliki revščini se je oče Franc odločil, da kot kovač poskusi srečo v Ameriki, in je 1910 odpotoval na drugo celino. Ker tam ni našel ustreznega delovnega mesta, se je oprijel prve zaposlitve v rudniku. Prihranke je pošiljal družini v domovino, s čimer si je ta vsaj nekoliko opomogla. Ašič je obiskoval šestrazredno osnovno šolo v Rajhenburgu. Na podlagi lastnih zapiskov je sestro Marijo sam učil branja, pisanja in računanja; to mu je uspelo tako dobro, da ji ni bilo treba opravljati prvega razreda in se je takoj vpisala v drugi razred osnovne šole. Ašič se je vedno bolj nagibal k odločitvi za duhovniški poklic in za vstop v bližnji trapistovski samostan. Zaradi izbruha prve svetovne vojne to ni bila najlažja izbira. Za mladeniča se je pojavila velika priložnost v cistercijanskem samostanu v Stični, ki je tedaj sprejemal dečke v svojo gimnazijo. S pomočjo botra Jakoba Sotoška in tete Malke Sotošek se je navkljub težki materialni stiski 1919 vpisal v tako želeno šolo. Četudi je imel nekaj težav pri latinskem in grškem jeziku, je bil med boljšimi dijaki, zaradi česar je bil oproščen plačevanja šolni

Razstava: En krompir, tri države

Dnevnik, 15. junij 2020 ― Na gradu Rajhenburg nad Brestanico so pred dnevi odprli gostujočo zgodovinsko razstavo En krompir, tri države – Okupacijske meje na Dolenjskem 1941–1945. Razstava med drugim predstavlja čas, ko so domačini v novomeškem Mačkovcu krompir leta 1941...
BRANKO VODOPIVC st. IN NJEGOVA DRUŽINA V IZGNANSTVU V NEMČIJI

BRANKO VODOPIVC st. IN NJEGOVA DRUŽINA V IZGNANSTVU V NEMČIJI

Fototeka MNZS, 19. november 2019 ― #izgnanci Zgodbe o izgonu slovenskih družin v Nemčiji, ki jih imamo v razstavi Slovenski izgnanci 1941-1945 na gradu Rajhenburg v Brestanici skupaj 94,  zaključujem z zgodbo o izgonu družine Vodopivc iz Dolenje vasi pri Krškem, s poudarkom na doživljanju izgona njihovega sina Branka. Izgnani so bili 28. oktobra 1941 preko taborišča za izgon v Rajhenburgu. Na pot izgona so odšli oče Jože, mama Antonija,...
DUŽINA SUMRAK V IZGNANSTVU V NEMČIJI

DUŽINA SUMRAK V IZGNANSTVU V NEMČIJI

Fototeka MNZS, 5. november 2019 ― # izgnanci Družina je bila izgnana 8. decembra 1941 iz Radeč, najprej v taborišče za izgon v Rajhenburg in nato dan pozneje s tovornim vlakom v Nemčijo. Izgnani so bili oče Jože (1896), mama Frančiška (1902) in njun sin Jože (1927). Kot je zapisala mati v povojnih spominih, so takoj spoznali, da jih ne čaka nič dobrega. Grad Rajhenburg – spanje v hlevih na...
STALNA RAZSTAVA SLOVENSKI IZGNANCI 1941-1945 – <mark>grad</mark> <mark>Rajhenburg</mark> v Brestanici

STALNA RAZSTAVA SLOVENSKI IZGNANCI 1941-1945 – grad Rajhenburg v Brestanici

Fototeka MNZS, 10. september 2019 ― TABORIŠČE ZA IZGON RAJHENBURG #izgnanci Taborišče za izgon Slovencev v Rajhenburgu je nemški Preselitveni štab za Spodnjo Štajersko v Mariboru začel urejati sredi maja 1941. To je bilo le eno od zbirnih taborišč za izgon, saj sta bila podobna taborišča še v Mariboru v Meljski vojašnici in v Šentvidu pri Ljubljani. Poleg zbirnih taborišč so bili urejeni tudi zbirni centri, kjer so ljudi le...

30. novembra 1906 se v Raztezu (po domače Trebež) pri Gorici rodil
pater Simon Ašič (rojen Jožef Ašič), katoliški duhovnik in zeliščar

Kamra.si, 30. november 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...30. novembra 1906 se v Raztezu (po domače Trebež) pri Gorici rodil pater Simon Ašič (rojen Jožef Ašič), katoliški duhovnik in zeliščar. Umrl je 25. avgusta 1992 v Stični.  Ob kmetovanju sta starša družino preživljala s priložnostnimi deli (oče kot kovaški mojster, mati kot šivilja). Mati Marija je bila globoko verna in je tako vzgajala tudi svoja otroka Pepija (Jožefa) in Micko (Marijo). Družina je obiskovala bogoslužje v cerkvi sv. Petra v Rajhenburgu (danes Brestanici), nedaleč od trapistovskega samostana na gradu Rajhenburg, kjer je bil menih že materin bratranec p. Angel Pečnik. Že v predšolski dobi se je moral Jožef soočiti s trdim delom, živahni deček pa je našel tudi najboljšega prijatelja, tri leta mlajšega Ludovika Ašiča iz bližnjega Jeričdola, ki je pozneje postal stiški opat (z redovnim imenom Rafael). Zaradi življenja v veliki revščini se je oče Franc odločil, da kot kovač poskusi srečo v Ameriki, in je 1910 odpotoval na drugo celino. Ker tam ni našel ustreznega delovnega mesta, se je oprijel prve zaposlitve v rudniku. Prihranke je pošiljal družini v domovino, s čimer si je ta vsaj nekoliko opomogla.
še novic