Novice

zadetki za Loški muzej Škofja Loka

Odprli smo novo stalno zbirko starih knjig

Odprli smo novo stalno zbirko starih knjig

Loški muzej, 29. november ― Po petih letih načrtovanja, dela in pregledovanja starih knjig je bila v Loškem muzeju Škofja Loka v sredo, 27. novembra 2024, odprta nova stalna zbirka starih knjig. Grajska knjižnica, kot bi jo tudi lahko poimenovali, vsebuje približno 3500 enot, ki so nastale v času od konca 16. do 20. stoletja. 
Poletne likovne delavnice z <mark>Loškim</mark> <mark>muzejem</mark>

Poletne likovne delavnice z Loškim muzejem

Loški muzej, 17. september ― Med poletnimi počitnicami je Loški muzej za otroke, ki so obiskovali počitniško varstvo v organizaciji Društva prijateljev mladine Škofja Loka, pripravil pester nabor različnih delavnic. Vse delavnice so bile povezane z muzejskimi zbirkami Loškega muzeja in so vključevale tudi kratke oglede posameznih zbirk. 
Vabljeni v Galerijo Franceta Miheliča

Vabljeni v Galerijo Franceta Miheliča

Loški muzej, 23. avgust ― Galerija Franceta Miheliča je dislocirana enota Loškega muzeja in se nahaja v prvem in drugem nadstropju nekdanje Kašče na Spodnjem trgu v Škofji Loki. Do konca septembra 2024 je odprta ob petkih od 10.00 do 18.00. V galeriji si lahko ogledate razstavo del Združenja umetnikov Škofja Loka Zbirka v nastajanju (v prvem nadstropju) ter zbirko del velikega slovenskega slikarja, grafika in ilustratorja Franceta Miheliča (v drugem nadstropju).
Strahlova zbirka umetnin (1. del)

Strahlova zbirka umetnin (1. del)

Loški muzej, 1. avgust ― Pobuda za nastanek Strahlove zbirke so bila tudi dela iz zbirk predhodnih staroloških graščakov. Ko sta Edvard Strahl (1817–1884) in njegova sestra Henrieta Strahl (1816–1856) leta 1833 podedovala graščino v Stari Loki, so v njej že hranili 56 slik: portretov, krajin, slik letnih časov in tihožitij z lovskimi motivi in motivi sadja. Raziskovalci so izvor teh umetnin postavili v čas Strahlovih posestnih prednikov iz 17. in 18. stoletja; v 18. stoletju je Starološki grad posedovala družina Erberg, katere baročni portreti baronov in baronice ter skupinski družinski portret so skupaj z graščino prešli v roke Edvarda Strahla, danes pa slike hranita Gorenjski muzej in Loški muzej Škofja Loka.
Freisinški trg Gutenwerd

Freisinški trg Gutenwerd

Loški muzej, 31. julij ― V atriju Narodnega muzeja Slovenije je od 30. januarja 2024 na ogled razstava z naslovom Oživljeni Gutenwerd, pri kateri sodeluje tudi Loški muzej. Tako Gutenwerd kot Škofja Loka sta bila namreč del freisinških posesti na Slovenskem, kar se odraža tudi v svetu predmetov. Za omenjeno razstavo smo posodili nekatere predmete z opuščenega gradu na Kranclju nad Škofjo Loko, in sicer raznovrstno kovaško orodje, škarje z ušesci, bronast svečnik v podobi služabnika itd. Ti predmeti dobro odražajo del materialne kulture poznega srednjega veka na Slovenskem.
Rdeče zlato: Žafran v Škofji <mark>Loki</mark>

Rdeče zlato: Žafran v Škofji Loki

Loški muzej, 3. junij ― V petek, 31. 5., smo v Loškem muzeju v okviru pobude Dobimo se na vrtovih predstavili grajski vrt Loškega gradu. Kustosinja Biljana Ristić nam je orisala zgodovino vrta, nato pa smo se posvetili prav posebni rastlini – žafranu. Ta je opisan v enem izmed poglavij v knjigi protestantskega plemiča Wolfganga Helmharda von Hohberga Georgica Curiosa Aucta (1715/16), ki je del Tavčarjeve knjižnice z dvorca na Visokem v Poljanski dolini. Več o gojenju žafrana sta nam povedala Ivan Mangani in Anja Bukudur, ki se s tem ukvarjata že kar nekaj let.  Namen petkovega dogodka je bil na drugačen način vzbuditi čut za naravno okolje, ki ga v muzeju deloma predstavljamo s prirodoslovno zbirko in do katerega v Loškem muzeju čutimo odgovornost.
Mednarodni dan <mark>muzejev</mark>

Mednarodni dan muzejev

Loški muzej, 13. maj ― Loški muzej Škofja Loka tudi letos sodeluje v mednarodni muzejski akciji, ki je namenjena večanju prepoznavnosti muzejev in njihovega pomena v družbi. Ta poteka že vse od leta 1977, ko je mednarodni muzejski svet ICOM zaznamoval 18. maj kot mednarodni dan muzejev. Vstop v muzej je zato v soboto, 18. maja brezplačen, odprt pa bo vse do 21. ure. Ogledate si lahko vse stalne in občasne razstave. Na ta dan vas ob 11. uri vabimo na delavnico za otroke in družine Pisane muzejske majčke, ob 18. uri pa si lahko v spremstvu vodiča ogledate muzejske stalne zbirke.
Brezčasovnost slikarja Franceta Miheliča v Bežigrajski galeriji 2

Brezčasovnost slikarja Franceta Miheliča v Bežigrajski galeriji 2

Loški muzej, 2. februar ― V Bežigrajski galeriji 2 v Ljubljani je od 26. januarja do 20. marca postavljena razstava Nekoč z deli slikarja Franceta Miheliča, ki se je rodil leta 1907 v Virmašah pri Škofji Loki. Razstava sodi v programsko zasnovo historičnih razstav Bežigrajske galerije 1 in 2. Gre za risbe, slike in grafike, pa tudi skice in fotografije iz predstave Sinja ptica (Lutkovno gledališče Ljubljana​, 1964), ki jo je likovno zasnoval France Mihelič, režiral pa Jože Pengov. Miheličeve risbe in grafike so shranjene v Miheličevi galeriji na Ptuju, zbirko njegovih grafik in slik pa hranimo tudi v stalni zbirki Loškega muzeja v Galeriji Franceta Miheliča v Kašči v Škofji Loki.
Wildenlack (Divja <mark>Loka</mark>) – Stari grad pod Lubnikom pri Škofji <mark>Loki</mark>

Wildenlack (Divja Loka) – Stari grad pod Lubnikom pri Škofji Loki

Loški muzej, 2. februar ― V Loškem muzeju je trenutno na ogled manjša občasna razstava o gradu Divja Loka, katerega ruševine še danes kljubujejo zobu časa skrite v zavetju Lubnika. Škofji Loki so poleg naravnih obrambnih danosti varnost zagotavljali kar trije gradovi. Ob Stolpu na Kranclju in Loškem gradu je imelo zemljiško gospostvo na območju Škofje Loke še eno postojanko z nemškim imenom Wildenlack oziroma Stari grad pod Lubnikom. Točnega časa nastanka ne poznamo, domneva se, da je bil zgrajen konec 11. oziroma v začetku 12. stoletja. V uporabi je bil vse do potresa leta 1511, ko je bil poškodovan do te mere, da so ga opustili. Večjih sistematičnih arheoloških raziskav na gradu še ni bilo, poznane pa so številne drobne najdbe. V Loškem muzeju smo dobili vpogled v obsežno zbirko, ki smo jo v zadnjih letih v celoti dokumentirali. Na podlagi dognanj pridobljenih s proučevanjem predmetov srednjeveške materialne kulture in v povezavi z obstoječimi pisnimi viri smo dobili jasnejšo podobo o življenju srednjeveških prebivalcev te utrjene postojanke.
Potočnikovi panoramski sliki Škofje <mark>Loke</mark> v <mark>Loškem</mark> <mark>muzeju</mark>

Potočnikovi panoramski sliki Škofje Loke v Loškem muzeju

Loški muzej, 30. oktober 2023 ― V stalni zbirki Loškega muzeja hranimo dve panoramski slikarski deli v baročnem slogu, ki ju je naslikal gorenjski slikar Janez Potočnik. Na slovenskem ozemlju je deloval v drugi polovici 18. in prvi četrtini 19. stoletja. Prvo njegovo delo, imenovano Škofja Loka z Lubnikom, 1809, (izvirni naslov v nemščini: Ansicht den Stadt Lack), predstavlja pogled na Loški grad in mestno jedro, medtem ko drugo delo, imenovano Škofja Loka in Stara Loka, izpostavlja ruralno življenje na obrobju mesta.
še novic