Sodobnost, 26. november ― Pogovori s sodobniki Majda Travnik Vode z Ireno Androjno   Travnik Vode: V vaši umetniški biografiji izstopa podatek, da ste v svet literature vstopili z žanrom radijske igre. Na spletni strani Društva Bralna značka Slovenije beremo, da ste napisali dvajset radijskih iger za otroke, dve lutkovni in dve gledališki igri za otroke. Mnoge med njimi so bile nagrajene. Radijska igra Škrat Kihec je bila leta 2013 uprizorjena v Šentjakobskem gledališču. Kaj vas je na začetku pisateljske poti pritegnilo k pisanju radijskih iger?   Androjna: Predvsem je šlo za naključje. Kot otrok sem rada poslušala radijske igre, v študentskih letih, mislim, da leta 1988, pa sem naletela na natečaj za otroško radijsko igro na Radiu Ljubljana in si rekla, da bi lahko poskusila. Pisanje mi je šlo hitro od rok, opazila sem tudi, da se zelo zabavam. Takrat je na Radiu Ljubljana kot dramaturg deloval Ervin Fritz, v žiriji za natečaj je bil tudi Dane Zajc. Igra Dežela besed je nato dobila prvo nagrado. Izvedba, v kateri so nastopali zelo znani slovenski igralci, me je navdušila. Z gospodom Fritzem sva nato dolga leta uspešno sodelovala in še danes sem mu hvaležna za vse nasvete in pogovore. Vsega skupaj je bilo izvedenih približno dvajset radijskih iger. Gledališka predstava Ačih! je nastala po radijski igri Škrat Kihec. Pisanje radijskih iger mi je bilo res v veselje in vedno sem jih pisala z veliko lahkoto. Uživala sem v snovanju dialogov, izumljanju drobnih duhovitosti in prepletanju vsebine s pesmimi. To je bila nekakšna vzporedna plat mojega življenja v času, ko se z literaturo sicer nisem aktivno ukvarjala.   Travnik Vode: V radijske igre pogosto vključujete krajše pesmice, za katere so značilne jezikovna virtuoznost, vsebinska inovativnost, lahkotnost in spevnost. Pesmice ste vključili tudi v roman za otroke Začarano poletje. Nekje ste zapisali, da ste v mladosti pisali pesmi, danes se zdi, da pišete predvsem prozo. Poglobljeno ste se torej ukvarjali že z vsemi trem

Lutkovno gledališče Maribor, 26. avgust ― Triletni projekt Transport, ki ga vodi Lutkovno gledališče Ljubljana, v njem pa sodelujejo Lutkovno gledališče Maribor in lutkovna gledališče iz Estonije Eesti Noorsooteater, Litve Klaipėdos Lėlių Teatras, Poljske Białostocki Teatr Lalek in Češke Divadlo Alfa Plzeň, je na nedavnem razpisu Ustvarjalne Evrope Projekti sodelovanja dobil finančno podporo v višini milijona evrov. Šest producentov bo do prihodnjega septembra ustvarilo šest manjših samostojnih predstav v režiji Tina Grabnarja. Vse predstave bodo raziskovale, kako transportna sredstva krojijo tempo našega življenja in kakšen odtis pri tem puščajo na okolju. V njih bodo obravnavani različni aspekti globalne prepletenosti sveta, v katerem ne moremo več živeti izolirani drug od drugega. Posamične samostojne predstave se bodo med seboj stikale in povezovale na več nivojih, tako strukturno kot vsebinsko. Zaporedni ogled različnih predstav tega projekta bo tako ustvaril novo dramaturško celoto.  Gre torej za gledališko serijo oz. lutkovni omnibus, zato je tudi poudarek drugega dela evropskega projekta usmerjen v gostovanja na različnih evropskih festivalih, kjer se bo pojavljalo več predstav projekta Transport hkrati.  Projekt Transport ni zavezan trajnostnim načelom zgolj vsebinsko, temveč tudi produkcijsko. Partnerji pripravljajo majhne in mobilne predstave - eno od pomembnejših vprašanj, ki jih razpira projekt, se nanaša na prihodnost gledaliških gostovanj. Izdelava scenografij in lutk se je pričela maja v Lutkovnem gledališču Maribor, kjer so v delavnicah gledališča sodelovali in izmenjali znanje mojstri  različnih profilov iz partnerskih gledališč. V Lutkovnem gledališču Maribor bo 19. septembra letos prva premiera v okviru projekta z naslovom Transport: Tovor. Predstavo si bo možno ogledati tudi konec septembra v Ljubljani v okviru festivala Lutke 2024. Celoten omnibus bo slovenska publika lahko prvič videla oktobra 2025 v okviru Evropske prestolnice kulture GO! 2025, kjer ga bo predstavila partne