Inštitut za politike prostora, 13. september 2024 ― Velik del našega kolektiva je zadnje mesece vpet v pripravo Občinskih celostnih prometnih strategij (OCPS), ki jih v konzorciju z RRA LUR in LUZ pripravljamo za 16 slovenskih občin (Komenda, Domžale, Ig, Velike Lašče, Log Dragomer, Mengeš, Medvode, Škofljica, Kamnik, Dol pri Ljubljani, Vodice, Škofja Loka, Brezovica, Grosuplje, Celje in Ljubljana). OCPS je občinski strateški dokument za načrtovanje prometa s poudarkom na ukrepih za spodbujanje trajnostne mobilnosti in dobra priložnost za vključevanje javnosti v eno od področij upravljanja lokalnih skupnosti. S pripravo občinskih celostnih prometnih strategij, ki jih občine povečini delajo prvič, nekatere pa nadgrajujejo svoje zaveze iz leta 2017, bodo občine pripravile akcijski načrt za naslednjih 7 let. Sprejete strategije bodo pogoj za kandidiranje za javna sredstva za sofinanciranje ukrepov trajnostne mobilnosti. Naša vloga v procesu je vezana predvsem na vključevanje različnih deležnikov in širše javnosti v pripravo strategije preko raznolikih metod in orodij. Zadnje mesece smo zato intenzivno posvetili izvedbam 31 delavnic z delovnimi skupinami, izvedbam 16 anket za splošno javnost, vključevanju 40 šol in 50 večjih delodajalcev v občinah v raziskavo o potovalnih navadah šolarjev in zaposlenih, izvedbam 215 intervjujev in 22 javnih razprav z željo slišati čim več glasov občanov in občank. Sodelovanje v sklopu festivala Ana Desetnica in Kamfesta Ker javne razprave v procesu participacije po večletnih izkušnjah pritegnejo zgolj določeno družbeno skupino, smo priložnostno preizkusili novo obliko vključevanja javnosti. V procesu participacije, ki ga vodimo v okviru priprave OCPS za Mestno občino Ljubljana in Občino Kamnik, smo se zato odločili, da vključimo drugačne metode vključevanja javnosti. Pridružili smo se Festivalu uličnega gledališča Ana Desetnica in Festivalu Kamfest, kjer smo se z udeleženci, ki jih klasične metode participacije mogoče ne bi zajele, pogovarjali o izboljšavah na področju p

Loški muzej, 9. september 2024 ― Dnevi evropske kulturne dediščine (DEKD) so namenjeni ozaveščanju širše javnosti o pomenu kulturne dediščine ter spodbujanju njenega varovanja in trajnostnega razvoja. Letošnja tema je dediščina kulturnih poti, mreženja in povezav. Program DEKD na Škofjeloškem se prične 27. septembra, pripravljenih pa je kar 20 dogodkov, ki se bodo odvili od 27. 9. do 12. 10. 2024. Dogodke je oblikovalo 16 kulturno-izobraževalnih zavodov in društev z dvema glavnima organizatorjema Občino Škofja Loka in Zavodom 973. Na osnovnih šolah bodo v sklopu DEKD potekali s kulturno dediščino obarvani projektni tedni, namenjeni učencem.

Notranjsko primorske novice » Kultura, 27. september 2023 ― Matičke sta si razdelila Loški oder in Šentjakobsko gledališče Featured Postojna – Na odru postojnskega kulturnega doma se je v soboto zaključilo Linhartovo srečanje, 61. festival gledaliških skupin Slovenije, ki ga prirejata sklad za kulturne dejavnosti in občina. Za nagrade se je potegovalo sedem predstav, prejeli so ju gledališči Loški oder Škofja Loka in Šentjakobsko gledališče Ljubljana. Matička za najboljšo predstavo v celoti je prejela Predstava Hamleta v vasi Spodnja Mrduša v izvedbi Loškega odra, za moško vlogo sta ga dobila Matej Čujovič za vlogo Bukovca omenjeni predstavi in Domen Koren za vlogo Danijela Škapina v predstavi Seksualna perverzija Šentjakobskega gledališča Ljubljana, za žensko vlogo pa Tina Tavčar za vlogo , ki je Jane Weber v predstavi Seksualne perverzije. 61. Linhartovo srečanje, Loški oder Škofja Loka, Postojna, 21.–23. september 2023 Foto: Matej Maček O Predstavi Hamleta v vasi Spodnja Mrduša je strokovna žirija zapisala, da je dramsko besedilo hrvaškega dramatika Iva Brešana nastalo v nekih drugih časih in v neki drugi državi. »Tistih časov in tiste države ni več, a tematika, ki jo obravnava, žal vedno znova vznika in se ne meni za čas in prostor. Igralke in igralci pod suverenim režijskim vodstvom gledalca že v prvih trenutkih posrkajo v dogajanje in ga ne izpustijo niti potem, ko zastor že pade. Izjemna kolektivna igra, čvrsta dramaturgija, lahkotno prehajanje med raznovrstnimi žanri ter zavidljive in še dolgo zapomnljive igralske kreacije so se zlili v kompletni in magični odrski dogodek, pod katerega bi se z veseljem podpisala tudi prenekatera profesionalna gledališka hiša.« Matej Čujovič je lik Bukovca v predstavi Predstava Hamleta v vasi Spodnja Mrduša oblikoval »z zavidljivo mero nespornega igralskega talenta in odrske discipliniranosti«. »Ne glede na to, ali je zgolj molče opazoval dogajanje ali nevarno koračil po odru, politikantsko spletkaril ali vulgarno osvajal, umetelno prepričeval ali poživinjeno žrl i