Airbeletrina, 3. december ― Veliko nagrado 40. Slovenskega knjižnega sejma za najboljšo knjigo leta je v petek na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani prejela Irena Cerar za Svetišča narave, izdano pri založbi UMco. Večer zatem je nagrajenka sodelovala še na pogovoru o naravopisju, ki ga je pripravila založba UMco. Na glavnem sejemskem odru sta se ji pridružila gostitelj dr. Samo Rugelj in Irena Štaudohar, publicistka in novinarka Delove Sobotne priloge, medtem ko so ob odru predvajali fotografije s podelitve nagrade, ki jih je posnel Luka Dakskobler, in fotografije Boruta Peterlina, objavljene v Svetiščih narave. Sogovorniki so se spraševali, zakaj se naravopisje v Sloveniji ni bolj razvilo, kakšen je naš odnos do narave … in soglašali, da je prihodnost naravopisja prav po zaslugi nagrad, kakršno je prejela Irena Cerar, lahko veliko bolj rožnata. »Tudi Edvard Kocbek je pisal o gozdu kot prostoru, kjer se bo slovenski narod prerodil.« Danes obe Ireni v naravi, jutri pa knjiga o Rožniku? Dr. Samo Rugelj, pisec, ljubitelj naravopisja in z ženo Renate Rugelj prejemnik letošnje nagrade za najboljšega založnika, je zamisel za prvo vprašanje dobil pri podkastu Zagret za tek, v katerem Marko Roblek svoje goste sprašuje, ali so danes že tekli. In je tako je tudi Rugelj sogovornici pobaral, ali sta danes že bili v naravi. Irena Cerar je prikimala: »Še sreča! Po včerajšnji novici o nagradi in veselju ter mnogih čestitkah sem morala v naravo, se prizemljiti. Odpravila sem se na Rožnik, ki ga z Ireno obiskujeva vsaka s svoje strani …« »Pa se nikoli ne srečava!« je dodala Irena Štaudohar. »Toda tokrat sem srečala veliko poznanih,« je nadaljevala druga Irena, »in govorili smo o knjigi ter naravi, tako da je bila prizemljitev družbena.« In tudi Irena Štaudohar je povedala, da se na Rožnik odpravi vsak dan: »Imela sem srečo, da sem med opravljanjem svojega dela spoznala veliko biologov, ki so mi pokazali bolj skrite kotičke Rožnika, kjer se dejansko lahko povsem ogneš srečanju s sočkove

Airbeletrina, 29. november ― Kako so zvočnice spremenile in še spreminjajo slovensko knjižno krajino, kdo so njihovi »bralci« in kakšni so obeti, so se spraševali na prireditvi Zvočne knjige prihodnosti, ki ga je na 40. Slovenskem knjižnem sejmu na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani priredila Mladinska knjiga. Odgovore so na sejemski Pogovorni postaji iskali predstavniki glavnih ustvarjalcev zvočnih knjig pri nas: Marjan Povše (Audibook), Vlado Motnikar (Radio Slovenija), Marko Hercog (Beletrina Digital) in Tihana Kurtin Jeraj (Mladinska knjiga Plus), pogovor pa je odlično usmerjal Igor Harb, filmski kritik, prevajalec in žanroslovec. In kaj so glavni sklepi pogovora? Da je slovenski trg zvočnih knjig še nezrel, je jasno povedala Tihana Kurtin Jeraj, vendar se leta 2030 obetajo spremembe: takrat naj bi dosegli tistih ključnih 20 odstotkov uporabnikov zvočnih knjig. Toda ne smemo zanemariti, kar je poudaril Marjan Povše: »Drži, to so pričakovanja za 2030, toda že danes moramo delati korake v to smer!« »Snemanje zvočnih knjig je investicija v prihodnost.« Naročniška razmerja kot idealna za trenutno stanje Večina tistih, ki jih v Sloveniji poslušajo, si zvočne knjige bodisi izposodi (prek knjižnične izposoje) ali pa so sklenili naročniško razmerje s platformo, ki omogoča dostop tudi do zvočnih knjig – torej z Mladinsko knjigo Plus ali Beletrino Digital. Sam nakup zvočne knjige je redka praksa slovenskih uporabnikov. In zato so naročniška razmerja platform, ki omogočajo še kaj več kot zvočne knjige, po besedah Tihane Kurtin Jeraj odlična za slovenski trg, torej nezrel za samostojnost zvočnih knjig, saj uporabnikom omogočajo preizkušanje zvočnih knjig. Slovenci smo še v fazi, ko testiramo, kaj so zvočne knjige in ali nam ležijo? Zakaj vlagati v zvočne knjige? Marko Hercog je poudaril: »Za nas je produkcija zvočne knjige v primerjavi z e-knjigo kar do desetkrat dražja.« Zakaj torej vlagati? »Ker je to investicija v prihodnost. Vsekakor je realnost takšna, da zvočnih knji

Airbeletrina, 26. november ― Danes vrata odpira jubilejni, 40. Slovenski knjižni sejem, ki nas na Gospodarsko razstavišče v Ljubljani vabi vse do nedelje. Več založb smo povprašali, na katere knjige so najbolj ponosne. Leta 2022 se je Slovenski knjižni sejem iz Cankarjevega doma vrnil na prostornejše Gospodarsko razstavišče, kjer se je pol stoletja prej tudi začel (Fotografija: Andraž Gombač) *** Tina Perić: Ćrtice (Goga) Prvenec avtorice Tine Perić popisuje otroštvo, zaznamovano z izbrisom. Zgodba spremlja Mijo in njeno odraščanje, ki ga na glavo postavijo očetovi »problemi s papirji«. Mijina zgodba ponudi vpogled v drugo plat slovenske osamosvojitve in razpada Jugoslavije, tokrat iz perspektive otroka. Avtorica bo na sejmu prejela nagrado za najboljši prvenec leta. Čestitamo! Liu Zakrajšek: Zajtrk prvakinj (LUD Literatura) Razpeta med predavanja in tri različne službe se protagonistka, namesto da bi razmišljala o svojih sanjah in prihodnosti, ukvarja s tem, kako zaslužiti za naslednjo najemnino, medtem ko se dinamika njenih odnosov dramatično gradi in spet ruši. Družbeni roman Liu Zakrajšek pripoveduje o mlajši generaciji, ki jo zaznamuje širša bivanjska kriza. Tudi roman Liu Zakrajšek je bil nominiran za literarni prvenec leta 2024, prav tako je nominiran za veliko nagrado knjižnega sejma. Pogovoru z avtorico bomo prisluhnili v četrtek ob 19. uri na Pogovorni postaji. Irena Cerar: Svetišča narave: sedem tednov vseživosti (UMco) S knjigo si je avtorica priljubljenih izletniških vodnikov postavila prav poseben izziv: za sedem tednov se je odpravila v naravo, da bi vsakega od najznačilnejših slovenskih habitatov (gozd, jame, gore, mokrišča, reke, morska obala, kulturna krajina) izkusila na lastni koži. Knjiga je kombinacija terenskega izkustva, osebnih refleksij, naravoslovnih zanimivosti, literarnih in mitoloških perspektiv, ki bralcu ponuja večplastno izkušnjo doživljanja narave v vsej njeni raznolikosti. Je tudi iskren posk