Novice

zadetki za Frankfurt

Knjiga me (ne) briga

Mladina, 19. april ― Ponedeljek, 8. april, je bil za slovensko knjigo pomemben datum. Ne le, da je ta dan Slovenija kot častna gostja navdušujoče odprla 61. Mednarodni knjižni sejem otroške in mladinske literature v italijanski Bologni, kar je bil že drugi tovrstni prestižni dogodek v zadnjega pol leta (oktobra je kot častna gostja odprla tudi Frankfurtski knjižni sejem, največji knjižni sejem na svetu), znani so bili tudi rezultati...

S kmetije v muzej: Jarmi

SEM, 17. april ― Slovenski etnografski muzej raziskuje, dokumentira, hrani, predstavlja in komunicira slovenske in enako pomembne zunaj evropske zbirke na področju materialne, družbene in duhovne kulture. Pred vami je film poti predmeta od terena do muzeja. Tokrat smo izbrali kmečki jarem za vprego goveda, ki smo ga marca prikazali na Svetovnem simpoziju o vprežnem govedu, ki ga je organiziral Arheološki laboratorij na prostem Lauersham, potekal pa je v kraju Lorsch blizu Frankfurta. Sodelavci SEM so ob tej priložnosti predstavili snovno in nesnovno kulturno dediščino ter načine ohranjanja jarmov v Sloveniji. Zbirka jarmov, ki jo hranimo v SEM, velja za eno najdragocenejših tovrstnih evropskih zbirk. Video: Gregor Kos
Po <mark>Frankfurtu</mark> in Bologni: krčenje, krčenje, krčenje

Po Frankfurtu in Bologni: krčenje, krčenje, krčenje

Airbeletrina, 10. april ― V slovenskem založništvu vre, po prejemu odločbe Javne agencije za knjigo marsikdo ne skriva osuplosti in razočaranja. Aleš Šteger, programski direktor založbe Beletrina, ugotavlja: »Strukture, tudi tiste najbolj propulzivne in domnevno uspešne, ki so rasle v velikem pričakovanju Frankfurta in možnosti, ki jih prinaša, so spričo doživete deziluzije in občega krčenja v vse večjem razsulu, na delu je proces amaterizacije, prekarnosti, padca v letargijo, v kateri gre tistim, ki v založništvu ostajajo, zgolj za golo preživetje, ne pa za razvoj.« Vabljeni k branju … in razmisleku, razpravi, ukrepanju! The post Po Frankfurtu in Bologni: krčenje, krčenje, krčenje appeared first on AirBeletrina.

Cenzura je vojna

Mladina, 15. marec ― Pisatelj, prevajalec in aktivist Gašper Kralj (1974) je svoj drugi roman Škrbine, ki mu je leta 2021 prinesel Cankarjevo nagrado, pa nominacijo za kresnika ter nominacijo za nagrado Evropske unije za književnost, v sveže izdanem nemškem prevodu predstavil že oktobra lani na frankfurtskem knjižnem sejmu. Z istim namenom je bil nedavno povabljen tudi na knjižni sejem v Leipzigu, poleg frankfurtske eno vidnejših...
SEM se je udeležil Svetovnega simpozija o vprežnem govedu

SEM se je udeležil Svetovnega simpozija o vprežnem govedu

SEM, 14. marec ― Kustosinja za kmečko gospodarstvo in promet Barbara Sosič in konservatorja-restavratorja Gregor Kos in Žiga Rehar iz Slovenskega etnografskega muzeja so se med 8. in 10. marcem v kraju Lorsch blizu Frankfurta udeležili Svetovnega simpozija o vprežnem govedu, ki ga je organiziral Arheološki laboratorij na prostem Lauersham. Na simpoziju je sodelovalo več kot 130 udeležencev iz 27 držav Evrope, Amerike, Azije in Afrike. V središču pozornosti so bili delovni voli in oprema za vpreganje, predvsem pa pomen volov za kmetijstvo danes, sodelavci SEM pa so predstavili snovno in nesnovno kulturno dediščino ter načine ohranjanja jarmov v Sloveniji. Ob dogodku so odprli razstavo o jarmih z vsega sveta, kjer je do maja na ogled tudi sedem jarmov iz zbirke SEM, ki velja za eno najdragocenejših tovrstnih evropskih zbirk. Na dan odprtih vrat si jo je ogledalo kar 3.200 ljudi.
SEM na Svetovnem simpoziju o vprežnem govedu

SEM na Svetovnem simpoziju o vprežnem govedu

SEM, 14. marec ― Kustosinja za kmečko gospodarstvo in promet Barbara Sosič in konservatorja-restavratorja Gregor Kos in Žiga Rehar iz Slovenskega etnografskega muzeja so se med 8. in 10. marcem v kraju Lorsch blizu Frankfurta udeležili Svetovnega simpozija o vprežnem govedu, ki ga je organiziral Arheološki laboratorij na prostem Lauersham. Na simpoziju je sodelovalo več kot 130 udeležencev iz 27 držav Evrope, Amerike, Azije in Afrike. V središču pozornosti so bili delovni voli in oprema za vpreganje, predvsem pa pomen volov za kmetijstvo danes, sodelavci SEM pa so predstavili snovno in nesnovno kulturno dediščino ter načine ohranjanja jarmov v Sloveniji. Ob dogodku so odprli razstavo o jarmih z vsega sveta, kjer je do maja na ogled tudi sedem jarmov iz zbirke SEM, ki velja za eno najdragocenejših tovrstnih evropskih zbirk. Na dan odprtih vrat si jo je ogledalo kar 3.200 ljudi.
Leto v kulturi

Leto v kulturi

Dnevnik, 29. december 2023 ― Iztekajoče se leto je ponudilo nadvse pestro kulturno dogajanje na vseh ravneh, od doslej največje mednarodne predstavitve slovenske kulture, ki se je zgodila z odmevnim častnim gostovanjem na Frankfurtskem knjižnem sejmu, do barvitega nabora bolj...
MILJANA CUNTA

MILJANA CUNTA

Kreativni razred, 18. december 2023 ―     Govor Miljane Cunta na 75. Frankfurtskem knjižnem sejmu       foto Marjan Pogačnik Spoštovane visoke gostje, spoštovani visoki gosti, drage kolegice in kolegi,ljubiteljice in ljubitelji literature in poezije. Pesem se rodi v samoti. Človek lahko prehodi dolge poti, veliko doživi, ljubi in zapušča – a pred vsako pesmijo bo sam. Hilde Domin je o tem občutju zapisala: »Ptice molčijo, / slišiš samo lasten korak / in tiste, ki jih noga / še ni naredila, vendar jih bo.« Kdor je kdaj izkusil ustvarjalno osamo, ve, kako točni so ti preprosti verzi. Nepopisan list je kraj tesnobe in pričakovanja. Razdalje, ki se razpirajo navznoter, so večje od vseh, ki jih je človek kdaj prehodil. Nenadoma ni več pomembno, kdo je, ampak kdo še lahko postane. Če želi priti do odgovora, mora stopiti v prazno.»Ni prav veliko stvari, ki jih počnemo čisto sami,« pravi Kathleen Raine, »rojstvo, molitev, smrt; in umetnost. Le malo ljudi ima rado samoto, mnogi je ne zdržijo. Pesniki morajo imeti veliko moč, da zdržijo aktivno in neizprosno samoto. Samoto, četudi sredi sveta.«Vzgib, ki človeka sili v samoto pesmi, je bil skozi zgodovino različno poimenovan: blaznost, manija, zaradi katere je treba pesnike izgnati iz idealne države, moram, ich muss, ki se prebudi v najtišji uri noči in ne pusti spati, veselje do igre, do ludističnega preobračanja pomenov, in celo alternativa samomoru, ki preusmeri rušilne misli v gradnjo novih svetov. Različna literarno-zgodovinska obdobja so izumljala svoje definicije pesništva. V hišo poezije so vstopali skozi vrata literarne teorije, jezikoslovja, filozofije, psihologije, psihoanalize, teologije, ekologije … Svoje so dodali pesnice in pesniki, ki so lastno početje opisovali z zanosom, kot takrat, ko govorimo o najgloblji želji. O želji, ki je stara toliko kot človeštvo samo.A z definicijami poezije smo na trhlih tleh. Ko razstavimo pojočo skrinjico, da bi izvedeli, kako deluje, nam v rokah ostanejo posamezni deli, žalostno nepovezani in neuporabni.Poez

Droben detajl: Jutro, 13. avgust 1949

Airbeletrina, 4. december 2023 ― Gabriela Babnik piše o knjigi Minor Detail palestinske avtorice Adanie Shibli, ki naj bi na Frankfurtskem knjižnem sejmu prejela LiBeraturpreis, a je zaradi Hamasovega vdora v Izrael ni dobila. Knjiga govori o skupinskem posilstvu in umoru beduinske deklice, ki so ga leta 1949 zagrešili izraelski vojaki. The post Droben detajl: Jutro, 13. avgust 1949 appeared first on AirBeletrina.
še novic