Novice

zadetki za nagrada

Žiga Valetič: Zapuščina Mance Košir in pobuda za slovenski dan branja

Sodobnost, 31. marec ― Žiga Valetič   Zapuščina Mance Košir in pobuda za slovenski dan branja   /…/ Slovenski dan branja?   Zgodba z organizacijo Mančinega dneva branja, ljubezni in navdiha je nekoliko krajša, upam pa, da bo njen učinek daljnosežen. Profesor Marko Pavliha je dan po Mančinem pogrebu na Facebooku objavil poziv, ki ga je primarno naslovil na različne organizacije: »Predlagam, da 5. marec, rojstni dan dr. Mance Košir (1948–2024), matematičarke, novinarke, univerzitetne profesorice, pesnice, pisateljice, manekenke, filmske igralke, strastne bralke, prostovoljke, ambasadorke radostnega staranja, darovalke, matere, babice in prijateljice, razglasimo za Mančin dan ljubezni in književnosti. Praznovali bi ga z nizom literarnih dogodkov, ki bi se vsakič odvili v drugem kraju in knjižnici po Sloveniji. Namenjeni bi bili zlasti promociji bralne kulture in povezovanju dobrohotnih ljudi v imenu ljubezni do književne umetnosti, ne glede na starost, spol, izobrazbo, versko ali politično prepričanje ali katero koli drugo osebno okoliščino. Na ta svečani dan bi takisto podelili Mančino nagrado za najboljšo literarno stvaritev, o čemer bi odločala posebna žirija po vzoru Rožančeve komisije za esejistiko. Mančin sklad bi se napajal s prostovoljnimi prispevki, dobrodelnimi akcijami in iz drugih domačih in evropskih virov. Nekoč bi morda lahko omogočil tudi kakšno štipendijo. Pri uresničitvi tega predloga sem kajpak pripravljen pomagati po svojih najboljših močeh, da ne bo ostal zgolj pri dobrih namerah in besedah. Prosim vas, da razmislite o tej pobudi, jo delite naokoli in jo aktivno podprete.« Poziv so ljudje delili kar 355-krat, toda v naslednjega pol leta ni nobena od institucij vzela te pobude povsem za svojo. Ko sem med sestavljanjem Mančinih knjig videl luč na koncu tunela, se pravi možnost, da lahko uspešno zaokrožim projekt, sem obenem pomislil na to, da bi, če nič drugega, 5. marca vsaj nekaj Mančinih prijateljev in prijateljic povabil na spominsko srečanje v

Slavko Pregl: Otožne razglednice

Sodobnost, 31. marec ― Slavko Pregl Otožne razglednice     Šport in kultura   Časopis Dnevnik je 14. februarja 2025 v rubriki Modrosti na 16. strani, ki ima nadnaslov Magazin, citiral deskarja na snegu Žana Koširja, ki je v reviji Lady izjavil: »Država letno za šport nameni 40 milijonov evrov, čeprav športniki zmagujejo na največjih tekmovanjih in se lahko postavijo ob bok največjim športnim velesilam, kulturi pa namenijo 280 milijonov evrov, pa čeprav nimamo ne oskarjev ne grammyjev.« Podobno izjavo je pred meseci prvi dal smučar Jure Košir. Zatem je bralec v rubriki Mnenja podal nekoliko širšo sliko (finančnih) razmerij med športom in kulturo ter zapisal, da bo letos šport od države prejel 53 milijonov evrov, kultura pa 325 milijonov. Poleg zelo zanimivih primerjav (višina Bloudkove in Prešernove nagrade itd.) je med drugim zapisal: »… a se vendarle sprašujem, ali sta slovenska kultura in umetnost v primerjavi s športom res toliko več ‘vredni’. Sploh če primerjamo, koliko naših državljanov se aktivno ukvarja s športom in telesno aktivnostjo ter na drugi strani s kulturo in umetnostjo, in če primerjamo domačo ter mednarodno odmevnost in publiciteto našega športa ter kulture in umetnosti …« Verjetno bi bilo za vse bralce revije Lady in tudi vsesplošno slovensko javnost zanimivo, če bi »oba« Koširja pojasnila, kaj zajemajo njune milijonske številke in česa ne. So v to vključene investicije v nove objekte, so všteta sponzorstva, gre le za podatke iz proračuna države ali tudi za proračune občin … Morda bi bilo obema športnikoma dobro pojasniti, da poleg oskarjev in grammyjev obstaja še kaj, kar je izjemen kulturni dosežek. Izjemnih posameznikov in skupin z velikimi mednarodnimi uspehi pri nas je preveč, da bi jih našteval. Je pa seveda res, da ob njihovih dosežkih ne grmijo tisoči na stadionih in mediji jim razen nujnih odmerkov ne posvečajo pretirane pozornosti. O množičnem kulturnem udejstvovanju, o svojih več deset tisoč članih (pevskih zborih, dramskih sk
Izbrani nominiranci <mark>Nagrade</mark> skupine OHO 2025

Izbrani nominiranci Nagrade skupine OHO 2025

Center in Galerija P74, 30. marec ― Foto: Arhiv Galerije P74 V četrtek 27. 3. 2025 je potekalo žiriranje nominirancev Nagrade skupine OHO 2025. Strokovna žirija v sestavi Miha Colner (kustos, pisec, Ljubljana), Michaela Stock (galeristka, Dunaj), Matej Stupica (vizualni umetnik, Ljubljana), Janka Vukmir (kustosinja, kritičarka, Zagreb) je soglasno izbrala letošnje nominirance nagrade. Izbrani so: Nika Erjavec, Jurij Hartman, Lucija Klauž, Nežka Zamar. Na javni razpis je prispelo 24 prijav. Vsem umetnicam in umetnikom se zahvaljujemo za sodelovanje, nominirancem pa iskreno čestitamo. Nagrada skupine OHO je osrednja nacionalna nagrada za mlade vizualne umetnike, ki jo je ustanovil Zavod P.A.R.A.S.I.T.E. leta 2005. Nagrada je članica mednarodne mreže Young Visual Artist Award, ki združuje nevladne organizacije centralne in vzhodne Evrope. Rezidenco v New Yorku pripravljamo v sodelovanju z ameriškimi partnerji Trust for Mutual Understanding New York in Residency Unlimited, New York, ki organizira in koordinira bivanje in ustvarjanje umetnikov v ZDA. Po dvomesečni umetniški rezidenci v New Yorku sledi samostojna predstavitev dobitnika nagrade v Galeriji P74 v Ljubljani. Izbiro zmagovalke/zmagovalca Nagrade skupine OHO 2025 nadaljujemo v prvi polovici maja 2025 v Ljubljani, ko bo strokovna žirija po ogledu razstave nominirancev in ob individualnih pogovorih razglasila zmagovalko/zmagovalca. Nika Erjavec, (un) objectivity, 2024, intercative ambient (sound, light, tactile, movement), solo exhibition at MSUM Nika Erjavec (1994) je intermedijska umetnica, ki v svojem delu raziskuje vibracijo, urbano divjino in meje človeške zaznave. Ustvarja interaktivne sisteme kinetičnih, svetlobnih in zvočnih instalacij, ki se ukvarjajo s percepcijo, razmerji moči ter našim odnosom do okolja. Leta 2021 je magistrirala na oddelku za kiparstvo, pred tem je di

Znani nominiranci za nagrado skupine OHO

Misli, 28. marec ― Za nagrado skupine OHO, osrednjo nacionalno nagrado za mlade vizualne umetnike, so letos nominirani Nika Erjavec, Jurij Hartman, Lucija Klauž in Nežka Zamar. Finalisti se bodo predstavili v maju na skupni razstavi v Galeriji P74 v Ljubljani. Strokovna žirija bo nato izbrala in razglasila dobitnika nagrade skupine OHO za leto 2025.
Trafika: Outsider#41 in podelitev <mark>nagrad</mark> OUTSIDER AWARD 2025

Trafika: Outsider#41 in podelitev nagrad OUTSIDER AWARD 2025

OUTSIDER, 28. marec ― V sredo, 26. marca 2025, smo se na Vegovi ulici pri Plečnikovi Trafiki družili ob prav posebni priložnosti, značilno muhast pomladanski dan pa smo v družbi Outsiderja zaključili vse prej kot tipično. Večer se je odvil ob predstavitvi nove številke revije Outsider #41: Mesto, in se nadaljeval s podelitvijo evropskih nagrad za arhitekturo Outsider Award. […]
Miranda Trnjanin / Igralka, ki je za izstopajoče igralske stvaritve prejela Severjevo <mark>nagrado</mark>

Miranda Trnjanin / Igralka, ki je za izstopajoče igralske stvaritve prejela Severjevo nagrado

Mladina, 28. marec ― »V zadnjih dveh letih se je s svojo eruptivno igralsko energijo v ustvarjanju serije presežnih odrskih podob v zelo raznolikem razponu estetik in poetik izkazala kot izstopajoča igralka svoje generacije z zrelim in dovršeno izbrušenim igralskim izrazom,« je zapisala žirija, ki ji je konec lanskega leta podelila Severjevo nagrado za igralske stvaritve v poklicnih gledališčih. Prejela jo je za štiri vloge.
V Kranju se začenja 55. Teden slovenske drame

V Kranju se začenja 55. Teden slovenske drame

SiGledal, 27. marec ― S podelitvijo stanovskih nagrad Združenja dramskih umetnikov Slovenije (ZDSU) se v Prešernovem gledališču Kranju začenja 55. Teden slovenske drame. Do 12. aprila se bo zvrstilo 16 predstav tekmovalnega, spremljevalnega in mladinskega programa ter pet predstav mednarodnega programa. Odvila se bo tudi vrsta spremljevalnih dogodkov.
Kraljevski dan gledališča

Kraljevski dan gledališča

Airbeletrina, 27. marec ― Ne, ne more biti naključje, da njegov rojstni dan praznujemo prav danes, 27. marca, na svetovni dan gledališča. *** Samo oči moram zapreti, pa ga že vidim: odločnih in dolgih korakov jo primaha v predavalnico št. 15, ta veliko v pritličju Filofaksa. Zadovoljno premeri lepo zapolnjen amfiteater. Iz aktovke potegne papirje. Z zapestja sname uro, jo položi na kateder predse. Globoko vdihne. Se nam hrčkasto nasmehne. Palca zatakne za naramnice, dovolj elastične in prožne, da zmorejo objemati mogočno telo – in že zaorje v novo predavanje. Ki ga marsikdo med nami srka kakor prvovrstno gledališko predstavo – kar, in a way, tudi je. Da, naš profesor dr. Lado Kralj (1938–2022) je bil »polnokrvni gledališki človek par excellence«, kakor je leta 2020 poudarilo Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije, ko mu je podelilo po njegovem očetu Vladimirju Kralju (1901–1969) poimenovano nagrado, in kakor zdaj beremo tudi v uvodnih vrsticah njegove nove knjige Treba se je odločiti, prve, v katero se nam žal ne more več podpisati. Kot osmi naslov v zbirki Acta comparativistica Slovenica je pri Založbi Univerze v Ljubljani izšel izbor krajših – pa spet ne tako zelo kratkih – spisov nekdanjega profesorja in predstojnika Oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete, zatem nagrajevanega pisatelja, še prej pa enega osrednjih spremljevalcev in sooblikovalcev našega gledališkega sveta, od avantgardnega do institucionalnega. Potem ko je doktorat preoblikoval v monografijo Ekspresionizem (1986) in prav tako v zbirki Literarni leksikon pri DZS izdal še prav tako temeljito in temeljno Teorijo drame (1998) ter po upokojitvi leta 2006 svoje komparativistične razprave zbral v knjigi Primerjalni članki, so zdaj povezani še njegovi izbrani gledališki zapisi iz let 1959–2014, kar 55-letnega razpona: od zgodnjih kritik tedanjih predstav do pretresov sezon, poročil s festivalov, premislekov o gledaliških fenomenih in izstopajočih ustvarjalcih ter
Ob svetovnem dnevu gledališč tudi podelitev stanovskih <mark>nagrad</mark>

Ob svetovnem dnevu gledališč tudi podelitev stanovskih nagrad

SiGledal, 27. marec ― Ljubitelji in soustvarjalci gledališke umetnosti danes praznujejo svoj dan, svetovni dan gledališč. Mednarodno poslanico je letos prispeval grški gledališki režiser Teodoros Terzopulos, slovensko pa gledališka ustvarjalka Simona Semenič. Prav na ta dan se s podelitvijo nagrad Združenja dramskih umetnikov začenja tudi letošnji Teden slovenske drame.
OUTSIDER AWARD – nagrajenci

OUTSIDER AWARD – nagrajenci

OUTSIDER, 27. marec ― Ob 10. obletnici smo pri reviji Outsider prvič podelili arhitekturno nagrado. Nagrada izpostavlja projekte, ki po naši presoji bistveno prispevajo k sodobni arhitekturi. Po več srečanjih s strokovno žirijo smo oblikovali pet kategorij: Odprta mesta, Lokalne intervencije, Dediščina in prenova, Reševanje stanovanjske problematike in Arhitektura. Dodatna kategorija je bil esej na temo Biti Outsider. Častni […]
V Kranju se začenja 55. Teden slovenske drame

V Kranju se začenja 55. Teden slovenske drame

Misli, 27. marec ― S podelitvijo stanovskih nagrad Združenja dramskih umetnikov Slovenije (ZDSU) se v Prešernovem gledališču Kranju drevi ob 19. uri začenja 55. Teden slovenske drame. Do 12. aprila se bo zvrstilo 16 predstav tekmovalnega, spremljevalnega in mladinskega programa ter pet predstav mednarodnega programa. Odvila se bo tudi vrsta spremljevalnih dogodkov.
še novic