Saša Spačal in Matic Potočnik - Liminoid

Saša Spačal in Matic Potočnik - Liminoid

Radio Študent, 21. november 2014 ― Po besedah pokojnega Terrenca Mckenne je edina razlika med stroji in psihadeliki v tem, da prvih še ni mogoče pogoltniti. Tako tehnologija kot različne farmakološke substance namreč v naših vsakdanjih življenjih igrajo vlogo proteze uma. Četudi delujejo v diametralno nasprotnih smereh, stroji in substance posamezniku omogočajo podobne učinke. Gre za širjenje meja zavesti oziroma ekskurzije zavesti onkraj fizikalnih in bioloških omejitev telesa s pomočjo različnih protez. Projekt Liminoid Saše Spačal in Matica Potočnika lahko v kontekstu omenjene protetike razumemo kot presečišče obeh metod. Novomedijska instalacija v projektnem prostoru Aksioma obiskovalcu ponuja izkušnjo drugačne čutne zaznave, ki dobesedno razširja oziroma premika meje zavedanja. Portal Liminoid preko avdio-vizualne stimulacije čutov izmešča posameznika iz njegovega Gestalta [geštalta] in poizkuša psihoaktivnim substancam vzpostaviti podobno izkušnjo, poimenovano dezintegracija subjektivitete. Hkrati pa tovrstne učinke dosegata na povsem legalen in neškodljiv način s pomočjo novomedijske tehnologije. Bolj konkretno, instalacija Liminoid sestoji iz treh telesnih podaljškov oziroma protez. Najprej imamo zadnjo generacijo igračarskih očal za zaznavanje virtualne realnosti po imenu Ocular Rift. Slednja sta avtorja dodelala z dodatkom dveh spletnih kamer ter na ta način omogočila hibridno izkušnjo virtualnega in obogatenega vida. Drugo protezo predstavlja merilec srčnega utripa preko prsta na roki, tretjo pa panoptične kamere, ki snemajo razstavni prostor in katerih posnetki so del video projekcije. V prostoru se pred in za obiskovalcem nahajata dve črni sferi, ki naj bi s svojo obliko na vizualni ravni omogočili čim bolj gladek prehod v virtualno resničnost. Tako se udobno nameščeni na obokani klopci, s hi-tech očali in slušalkami na glavi ter merilcem srčnega utripa na prstku prepustimo virtualni izkušnji doseganja liminalnega stanja. Preprosto povedano, zadeva deluje. Kmalu se pred n
37,5% zadovoljstva

37,5% zadovoljstva

Radio Študent, 30. september 2014 ― Koliko ste zadovoljne, v kakšni meri zlorabljane in kako pogosto diskriminirane bomo izvedeli na nocojšnji otvoritvi v projektnem prostoru Aksioma. Tam se nam bo s tremi svojimi deli predstavila Andreja Kulunčić, sodobna umetnica, ki je diplomirala na beograjski fakulteti za uporabne umetnosti, deluje pa predvsem v Zagrebu, kjer tudi predava na oddelku za nove medije Akademije za likovno umetnost. V svojih delih se pogosto loteva osveščanja socialnih problematik, kot recimo v postavitvi Bosnians out!, ki je bila leta 2008 na ogled v Čopovi ulici v organizaciji Moderne galerije. Tukaj se posvečamo njenemu delu Indeks.ženske, izvedenem v organizaciji Mesta žensk. Delo temelji na kombinirani uporabi reklamnega, sicer običajno komercialnega plakatnega medija in telefonske ankete. Na plakatu je obraz anonimne ženske, ki jo je fotografirala Nada Žgank, ter napis »Počutim se«, ki želi animirati ženske, da pokličejo anonimno telefonsko številko in sodelujejo v anketi o zadovoljstvu, zlorabi in diskriminaciji. Plakati, ki sta jih oblikovali Saša Kerkoš in Neja Engelsberger, so na ogled tako na ljubljanskih ulicah kot v mestnih avtobusih, rezultati ankete pa bodo objavljeni na sami razstavi.   Govori Andreja Kulunčić, o svojem projektu in o do tega trenutka znanih izidih ankete: ///////////////////////////////////////////////////////// izjava v posnetku //////////////////////////////////////////////////////// Kako pravzaprav lahko statistika pomaga pri reševanju situacije diskriminacije, kako in ali umetnost nadomešča odsotnost enakosti? ///////////////////////////////////////////////////////// izjava v posnetku /////////////////////////////////////////////////////////   Nekaj vsaj na prvi pogled bolj zabavnega pa vas nocoj čaka v galeriji Alkatraz, kjer bodo v okviru Svetlobne gverile odprli zvočno-svetlobno instalacijo Soundlighter, ki sta jo pripravili IZLAND in jesusonecstasy. Instalacijo napovedujeta kot »biotop v povratni zanki med tek
ART-AREA 237

ART-AREA 237

Radio Študent, 7. september 2014 ―   V 237. izdaji oddaje Art-Area prisluhnite recenziji razstave Večni september, ki je še vedno na ogled v Galeriji Škuc. Po razstavi se je sprehodil Domen Ograjenšek. V nadaljevanju prisluhnite pogovoru z Matthiasom Fritschem, nemškim umetnikom, ki se je v sklopu Večnega septembra s svojim filmom The Story of Technoviking predstavil v Projektnem prostoru Aksioma. Z umetnikom se je pogovarjala Lenka Đorojević.   VEČNI SEPTEMBER Da se je z internetom spremenil svet, danes gotovo ni več nova vest. Četudi smo kvečjemu šele začeli raziskovati domet vseh sprememb. Pravzaprav je njegovo usodo napovedal že David Fischer, ko je september, v katerem je internet postal prostodostopen, označil za 'večni september'. To je trenutek naše nedavne zgodovine, ki ga reflektira in komentira tudi aktualna istoimenska razstava v Galeriji ŠKUC, ki bo na ogled vse do 26. septembra. Razstavo je v sodelovanju z Zavodom Aksioma, Galerijo ŠKUC in s centrom za umetnost informacijske dobe LINK postavila kustosinja
Predelava filmske klasike

Predelava filmske klasike

Dnevnik, 19. avgust 2014 ― V Projektnem prostoru Aksioma bodo nocoj predstavili projekt Star Wars Uncut, ki jo opisujejo kot »največjo oboževalsko predelavo vseh časov«. Gre za projekt, ki ga je leta 2009 začel Casey Pugh, leta 2010 pa je projekt prejel nagrado primetime emmy...

Ekosistem ekscesa

Radio Študent, 17. februar 2014 ― Kako bi bilo videti življenje na Zemlji, če bi se evolucija začela danes? Vprašanje je vsekakor bolj na mestu, kot se zdi na prvi pogled. Enega izmed možnih odgovorov nanj ponuja projekt Ekosistem ekscesa umetnice in znanstvenice Pinar Yoldas. Kakšna je biološka prihodnost našega planeta in kako močno človeška prisotnost determinira vse žive organizme, si lahko ogledate v projektnem prostoru Aksioma vse tja do konca februarja. Bolj konkretno, Ekosistem ekscesa predstavlja poizkus ustvarjanja postčloveškega ekosistema špekulativnih organizmov in njihovega okolja. Projekt temelji na ideji, da smo obkroženi z ekstremnimi okolji človeškega izvora, kot so smetišča, zasutja in puščave. Pacifiški vrtinec smeti, 5000 kvadratnih kilometrov plavajoče plastike, po avtoričinih besedah predstavlja analogijo prazgodovinski primordialni juhici. Znotraj tega spomenika brezglavi človeški potrošnji poteka nekakšna vrsta interakcije med organsko in sintetično materijo. Pinar Yoldas si ob tem dejstvu zast

Žival nadzora

Radio Študent, 11. februar 2014 ― Kako avtonomno bivati v družbi, kjer smo vsi le še potencialni zločinci? To je vprašanje nadzora, ki se mu ni bilo mogoče izogniti 5. in 6. februarja v projektnem prostoru Aksioma, kjer so gostili umetniški kolektiv Motus. Kolektiv, ki sta ga leta 1991 ustanovila Enrico Casagrande in Daniela Nicolò, je postavil in uprizoril inštalacijo-performans Kdaj, s katerim se odziva na vsakdanji pojav nadzora. Za performans, ki tematizira nadzor, je težko reči, kdaj se zares začne. Mar tisti trenutek, ko pred vhodom projektne sobe Aksioma uzremo premikajočo se varnostno kamero? Ali pa tisti trenutek, ko stojimo v majhni sprejemnici in umikamo pogled v svoje osebno zatočišče, pa naj bo to sogovornik, brošura ali tla? A začetek niti ni toliko pomemben, saj tudi s samim pričetkom performansa ostaja izmuzljiv do trenutka, ko postane povsem gotovo, da se je že zdavnaj zgodil. Tako se izkaže, da za ta performans niso pomembne zgolj tehnične priprave, temveč tudi nastavitev samih gledalcev. Gledalci smo

Boštjan Čadež: Avtoportret

Radio Študent, 26. december 2013 ― Danes se v ljubljanskem projektnem prostoru in galeriji Aksioma zapirajo vrata razstave Boštjana Čadeža z naslovom Avtoportret. Avtorja dobra dva tedna trajajoče razstave, že uveljavljenega in nagrajenega slovenskega intermedijskega umetnika, najbrž ni potrebno posebno predstavljati. Naslov razstave, ki je hkrati tudi instalacija, zveni rahlo zavajajoče za vse tiste, ki niso seznanjeni z njeno vsebino ali pa ustvarjalnim opusom Boštjana Čadeža. Subjekt avtoportretiranja tokrat namreč ni avtor, temveč njegov računalnik. Ta je preko posebne naprave, imenovane Arduino, povezan z elektro-mehansko risalno roko Čadeževe lastne izdelave, ki precej spretno vihti kemični svinčnik. Računalnik skozi svojo web kamero opazuje konveksno zrcalo, v katerem vidi sliko sebe in prostora, v katerem se nahaja. Slednjo nato obdela z nizom algoritmov za zaznavo in identifikacijo fizičnega prostora, ki jih je Čadež z lastnim programerskim znanjem dodatno okrepil in priredil specifični. Pridobljene obrise podo

Zvok organizma – Organizem zvoka

Cirkulacija 2, 24. maj 2013 ― Serija procesnih dogodkov in mini-festival Zvok organizma – Organizem zvoka Aksioma | Projektni prostor Komenskega 18, Ljubljana Fotobeležka vseh dni… http://www.cirkulacija2.org/wp-webcam.php Koncept in uvod/ in english… http://www.cirkulacija2.org/?page_id=1667 Drugi teden: narava zvoka Pretekli konec tedna so sodelujoči umetniki beležili utrip lokalnega okolja in iskali zanimive zvoke – praksa field-recording principov. V ponedeljek 10. junija bodo sodelujoči [...]
še novic