Radio Študent, 24. marec 2015 ―   Očitno bo današnji torek zaznamovalo predvsem povezovanje verbalnega in audio-vizualnega nagovora s kulturno politiko. Slovenski gledališki inštitut v sklopu Naježeno in jedrnato v živo danes ob osemnajsti uri gosti Petra Tomaža Dobrilo. Njegovo delovanje je obširno, je soustanovitelj MMC Kible in Radia Marš, pripravljalec EPK-ja in iz osebne izkušnje poznavalec statusa samozaposlenega v kulturi in zaposlenega na Ministrstvu za kulturo. Pred pogovorom, ki ga bo vodila Jedrt Jež Furlan, smo Dobrilo najprej povprašali o EPK-ju: *Izjava se nahaja v posnetku oddaje. Dobrila, ki je sodeloval tudi pri pripravi Lokalnega programa za kulturo Mestne občine Maribor, nam je zaupal nekaj o specifikah tega programa in navezovanju na nacionalni program za kulturo: *Izjava se nahaja v posnetku oddaje. V nadaljevanju pa je orisal tudi status samozaposlenega v kulturi v opoziciji z delovanjem na Ministrstvu za kulturo: *Izjava se nahaja v posnetku oddaje.   Z videoinstalacijo Spielraum - Izrazi skupne želje pa se v Mednarodnem grafičnem likovnem centru ob devetnajsti uri predstavlja umetnica Jasmina Cibic. Gre za povezovanje filma, skulpture, performansa in instalacije, ki se navezuje na esej Spileraum Karla Krausa, v katerem pisatelj nasprotuje uporabi dekoracije, tako v jeziku kot v arhitekturi. Prav z rekonstrukcijami različnih elementov instalacije umetnica raziskuje sam pomen arhitekture in umetnosti kot političnega delovanja, ki pa ga ne moremo misliti izven umeščenosti v sam kontekst in način posredovanja. Instalacija bo na ogled vse do desetega maja.  

SPRP, 13. januar 2015 ― Nina Bulatovix. Foto: Saša Huzjak Nina Bulatovix. Nekateri ste že slišali zanjo, nekateri še ne. Gre za domačo pankoidno tvorbo, ki jo označuje aktivističen pogled. Skozi recitale prižiga iskre protesta in kritiko, obdano z zdravo mero sporočilnosti. Navdihov za pisanje lirik jim torej ne manjka, saj jih najdejo povsod, kjer smo vpeti v krivično držo. Zasedba deluje že nekaj let, nastala pa je kot odgovor na zavoženo mestno politiko v Mariboru in v Sloveniji nasploh. Do sedaj so navrgli live album, ki je izšel pred štirimi leti, sodelovali pa so tudi na kompilaciji Gustaf Hits vol​. ​010. Decembra so nam postregli še s studijskim albumom »Jate«, ki je izšel pri Kapa Records. Izdaja je fizično dostopna na CD-ju in vinilu. Članom skupine Gregorju Kosiju (glas, poezija),  Juretu Lavrinu (bobni, vzkliki) in Marku Šircu (bas) smo postavili nekaj vprašanj. Jate by Nina Bulatovix 1. Za vami je že nekaj let delovanja, nastopov, poezije. Kdaj je prišlo do ustanovitve zasedbe in kaj je bil povod zanjo? NB: Pred leti smo se spoznali na Mariborskem radiu Študent, kjer smo bili vsi precej aktivni. Kasneje smo delali v Kulturnem centru Pekarna, bili vpeti v organizacijo koncertov in delovanje centra. Z bendom smo udarili leta 2009, v času priprav na prenovo centra in v obdobju pospešene kanglerizacije Maribora, ki se je kazala tudi skozi nerazumevanje in podcenjevanje samonikle ter alter kulture. Prav posebej pa nas je pognala samovšečnost predstavnikov mestne oblasti na eni od javnih tribun, kjer se je razpravljalo o prenovi Pekarne. 2. Nina Bulatovix. Bojda se v vašem imenu skriva resnična oseba. Od kod torej naziv skupine? NB: Resnična Nina je bila v tistem obdobju vodja urada za kulturo in mladino na občini, (nova) šefica, prvi glas strokovnih služb, (samo)izpostavljeno telo kulturne politike v drugem največjem mestu v baje suvereni državi srednjega poevropljenja. V tistem trenutku je predstavljala vse tisto, kar