Prostorsko manevriranje v kulturni politiki

Prostorsko manevriranje v kulturni politiki

Radio Študent, 24. marec 2015 ―   Očitno bo današnji torek zaznamovalo predvsem povezovanje verbalnega in audio-vizualnega nagovora s kulturno politiko. Slovenski gledališki inštitut v sklopu Naježeno in jedrnato v živo danes ob osemnajsti uri gosti Petra Tomaža Dobrilo. Njegovo delovanje je obširno, je soustanovitelj MMC Kible in Radia Marš, pripravljalec EPK-ja in iz osebne izkušnje poznavalec statusa samozaposlenega v kulturi in zaposlenega na Ministrstvu za kulturo. Pred pogovorom, ki ga bo vodila Jedrt Jež Furlan, smo Dobrilo najprej povprašali o EPK-ju: *Izjava se nahaja v posnetku oddaje. Dobrila, ki je sodeloval tudi pri pripravi Lokalnega programa za kulturo Mestne občine Maribor, nam je zaupal nekaj o specifikah tega programa in navezovanju na nacionalni program za kulturo: *Izjava se nahaja v posnetku oddaje. V nadaljevanju pa je orisal tudi status samozaposlenega v kulturi v opoziciji z delovanjem na Ministrstvu za kulturo: *Izjava se nahaja v posnetku oddaje.   Z videoinstalacijo Spielraum - Izrazi skupne želje pa se v Mednarodnem grafičnem likovnem centru ob devetnajsti uri predstavlja umetnica Jasmina Cibic. Gre za povezovanje filma, skulpture, performansa in instalacije, ki se navezuje na esej Spileraum Karla Krausa, v katerem pisatelj nasprotuje uporabi dekoracije, tako v jeziku kot v arhitekturi. Prav z rekonstrukcijami različnih elementov instalacije umetnica raziskuje sam pomen arhitekture in umetnosti kot političnega delovanja, ki pa ga ne moremo misliti izven umeščenosti v sam kontekst in način posredovanja. Instalacija bo na ogled vse do desetega maja.  

Glazerjeva nagrada Eriki Vouk

Večer, 14. marec 2015 ― Tudi letošnja Glazerjeva nagrada, najvišje kulturno priznanje Mestne občine Maribor, gre v pesniške roke. Tokrat Erike Vouk, ki je podpisana ne le pod izjemni pesniški, pač pa tudi prevajalski opus. Mestna kulturna srenja jo je postavila na kulturni piedestal, ker "že trideset let vztraja v samem vrhu slovenske poezije. Njene zbirke so dovršene, skrbno jezikovno dodelane, vsebinsko zaokrožene in ...

Dominikanski samostan na Ptuju, Nedeljska matineja

Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, 27. februar 2015 Mestna občina Ptuj v sodelovanju z Oddelkom za umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, društvom ZA Ptuj in Pokrajinskim muzejem Ptuj – Ormož vabi na prijetno druženje v ptujskem dominikanskem samostanu, že drugo po vrsti. Tokrat si bomo ogledali umetnine, ki so v dominikanskem samostanu nastale v obdobju baroka. O gradbenih posegih v […]

Dolgo odlagani opravki mariborstva

Večer, 26. februar 2015 ― Danes bo mestni svet Mestne občine Maribor (MOM) odločal o Lokalnem programu za kulturo 2015-2020 (LPK). Kot sta včeraj na "zajtrku z novinarji" zatrdila župan Andrej Fištrevec in podžupanja Jelka Černivec, zapletov pri sprejemanju ne predvidevata, saj so mestni svetniki program podrobno preučili in niso imeli posebnih pripomb. Razen na predvideno petodstotno letno rast kulturnega proračuna, je ...

Maribor po štirih letih spet z lokalnim programom kulture

Misli, 25. februar 2015 Maribor, 25. februarja (STA) – Mestna občina Maribor bo po štirih letih, odkar se je iztekel prejšnji, dobila lokalni program kulture. Ta razgrinja razsežnosti mariborskega kulturnega sistema ter zastavlja vizijo in cilje njegovega razvoja do leta 2020. Po besedah župana Andreja Fištravca je dokument zastavljen realno, a omejen s proračunskimi zmožnostmi mesta. Težišče tega strateškega […]

Maribor pred sprejetjem kulturnega programa

Večer, 25. februar 2015 Mestna občina Maribor bo po štirih letih, odkar se je iztekel prejšnji, dobila lokalni program kulture. Ta razgrinja razsežnosti mariborskega kulturnega sistema ter zastavlja vizijo in cilje njegovega razvoja do leta 2020. Po besedah župana Andreja Fištravca je dokument zastavljen realno, a omejen s proračunskimi zmožnostmi mesta. Težišče tega strateškega ...

Maribor hoče 880.000 evrov

Večer, 23. februar 2015 ― Odbor za kulturo Državnega zbora RS je včeraj prišel v Maribor, da bi na nevralgični točki nadaljeval razpravo, ki jo je v začetku februarja odprl na svoji prvi seji. Ob prisotnosti občinske oblasti in predstavnikov javnih zavodov v kulturi ter nevladnih organizacij se je želel seznaniti s problematiko mestnega proračuna za kulturo, saj je bilo v županovi decembrski "simulaciji" ob socialnih ...

Vitalist, v robustnosti in krhkosti

Večer, 9. februar 2015 ― Lani, ko je dobil Glazerjevo nagrado za življenjsko delo (nagrado, ki jo za umetniške dosežke podeljuje Mestna občina Maribor), je Meliti Forstnerič Hajnšek v Večeru na vprašanje "Zakaj vztrajate vse življenje v Mariboru?'' najprej odgovoril: "Je to očitek?" Ko je odgovorila "nikakor'', je pojasnil: "Vprašanje, ki mi ga pogosto zastavljajo, vedno znova čutim kot nekakšno očitajoče začudenje, ki ...

Kulture banka ne posodi

Večer, 3. februar 2015 Maribor je po indeksu uspešnosti (54 kazalnikov ISSO 2014) danes zadnji med slovenskimi mestnimi občinami in na 120. mestu med vsemi občinami. V podrobnejših razvrstitvah, ki se naslanjajo na demografijo, učinkovitost, gospodarsko moč, trg dela, izobrazbo, kakovost življenja in socialno kohezijo, ga ni nikjer med prvimi desetimi. Le po velikosti je še vedno drugi, čeprav se vztrajno osipa in ga je ...

Kulture banka ne posodi

Večer, 3. februar 2015 Maribor je po indeksu uspešnosti (54 kazalnikov ISSO 2014) danes zadnji med slovenskimi mestnimi občinami in na 120. mestu med vsemi občinami. V podrobnejših razvrstitvah, ki se naslanjajo na demografijo, učinkovitost, gospodarsko moč, trg dela, izobrazbo, kakovost življenja in socialno kohezijo, ga ni nikjer med prvimi desetimi. Le po velikosti je še vedno drugi, čeprav se vztrajno osipa in ga je ...

Dominikanski samostan na Ptuju, Nedeljska matineja

Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, 29. januar 2015 ― Ob slovenskem kulturnem prazniku Mestna občina Ptuj v sodelovanju z Oddelkom za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, društvom ZA Ptuj in Pokrajinskim muzejem Ptuj – Ormož vabi na prijetno druženje v križnem hodniku ptujskega dominikanskega samostana. Že ob prvi prenovi samostana v letu 1928 je prof. dr. France Stele s sodelavci izpod beleža […]
Nina Bulatovix: "Naše Jate kljuvajo in nervozno postopajo."

Nina Bulatovix: "Naše Jate kljuvajo in nervozno postopajo."

SPRP, 13. januar 2015 ― Nina Bulatovix. Foto: Saša Huzjak Nina Bulatovix. Nekateri ste že slišali zanjo, nekateri še ne. Gre za domačo pankoidno tvorbo, ki jo označuje aktivističen pogled. Skozi recitale prižiga iskre protesta in kritiko, obdano z zdravo mero sporočilnosti. Navdihov za pisanje lirik jim torej ne manjka, saj jih najdejo povsod, kjer smo vpeti v krivično držo. Zasedba deluje že nekaj let, nastala pa je kot odgovor na zavoženo mestno politiko v Mariboru in v Sloveniji nasploh. Do sedaj so navrgli live album, ki je izšel pred štirimi leti, sodelovali pa so tudi na kompilaciji Gustaf Hits vol​. ​010. Decembra so nam postregli še s studijskim albumom »Jate«, ki je izšel pri Kapa Records. Izdaja je fizično dostopna na CD-ju in vinilu. Članom skupine Gregorju Kosiju (glas, poezija),  Juretu Lavrinu (bobni, vzkliki) in Marku Šircu (bas) smo postavili nekaj vprašanj. Jate by Nina Bulatovix 1. Za vami je že nekaj let delovanja, nastopov, poezije. Kdaj je prišlo do ustanovitve zasedbe in kaj je bil povod zanjo? NB: Pred leti smo se spoznali na Mariborskem radiu Študent, kjer smo bili vsi precej aktivni. Kasneje smo delali v Kulturnem centru Pekarna, bili vpeti v organizacijo koncertov in delovanje centra. Z bendom smo udarili leta 2009, v času priprav na prenovo centra in v obdobju pospešene kanglerizacije Maribora, ki se je kazala tudi skozi nerazumevanje in podcenjevanje samonikle ter alter kulture. Prav posebej pa nas je pognala samovšečnost predstavnikov mestne oblasti na eni od javnih tribun, kjer se je razpravljalo o prenovi Pekarne. 2. Nina Bulatovix. Bojda se v vašem imenu skriva resnična oseba. Od kod torej naziv skupine? NB: Resnična Nina je bila v tistem obdobju vodja urada za kulturo in mladino na občini, (nova) šefica, prvi glas strokovnih služb, (samo)izpostavljeno telo kulturne politike v drugem največjem mestu v baje suvereni državi srednjega poevropljenja. V tistem trenutku je predstavljala vse tisto, kar
Nič več koncertov v Poštni?

Nič več koncertov v Poštni?

Večer, 23. december 2014 ― "Če ne bo posluha, z novim letom zaključimo zgodbo, ker sami tega več ne moremo financirati," so se, razočarani nad ignorantskim odnosom občine Maribor, odločili v Društvu za revitalizacijo mestnega jedra Poštna ulica, v katero so se povezali tamkajšnji lokali CLC, Baščaršija, Patrick's, Isabella ter Huda kava in Huda hrana. Odkar je bil leta 2012 Maribor evropska prestolnica kulture, se društvo ...
še novic