Katere so znane slovenske umetnice, znanstvenice, športnice …?

Katere so znane slovenske umetnice, znanstvenice, športnice …?

ZRCalnik, 21. oktober 2016 ― Poskusite se v nagradnem kvizu, ki so ga za vas pripravili sodelavke in sodelavci Inštituta za kulturno zgodovino! Če nam zaupate svoj e-naslov, boste morda izžrebani, ne glede na seštevek točk, ki ga boste pri reševanju dosegli. Kliknite na povezavo in se potegujte za katero od deseterice knjig, ki vam jih Inštitut za kulturno zgodovino… Več Katere so znane slovenske umetnice, znanstvenice, športnice …?
Gostujoča razstava Begunec_ka sem

Gostujoča razstava Begunec_ka sem

SEM, 20. oktober 2016 ― Sporočilo za javnost 20. oktober 2016 Slovenski etnografski muzej v sodelovanju z mednarodnim konzorcijem za proučevanje evropskega spomina, Univerzo v Perpignanu, Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani in Widad Tamimi ter Vesno Bukovec, avtoricama projekta Begunec_ka sem, organizira v sredo, 26. oktobra 2016, ob 14.00 multimedijski dogodek Evropski spomin v nastajanju. Prek videa bo prikazan tudi projekt Kurdska zgodba med Sirijo, Irakom, Turčijo in Grčijo umetnika begunca Kawakawe. Dogodek je prispevek k sodelovanju evropskih umetnikov in umetnic pri vračanju Evrope k humanističnim tradicijam in izobraževanju za humano prihodnost.  Odprtje razstave spremlja delavnica, na kateri bosta avtorici z moderatorko prof. dr. Ksenijo Vidmar Horvat raziskovali vprašanja prihodnosti Evrope po begunski krizi, in preizpraševali vlogo umetnosti pri učenju novih generacij za strpno in humano družbo. Sledila bo okrogla, miza na kateri bosta mag. Ralf Čeplak Mencin in Mojca Račič predstavila vlogo Slovenskega etnografskega muzeja pri soočanju z begunsko krizo. Slovenski etnografski muzej si namreč v tem zgodovinskem prelomnem obdobju prizadeva v okviru svojega poslanstva obravnavati tudi aktualna družbena vprašanja. Med ta vprašanja sodi problematika migracij in beguncev, ki spreminjajo človeško in kulturno krajino Evrope in sveta. Tema Migracije in kulturne krajine je izbrana nosilna tema javnega programa SEM skozi leto 2016 oz. je bila z  različnimi muzejskimi akcijami izpostavljena že v prejšnjih letih,  npr. projekt štirih razstav Migracije (decembra 2015), program poučevanja slovenskega jezika, vodstev in delavnic, ki jih SEM prireja za čakajoče prosilce za azil v Sloveniji v letu 2016 in druge.  V tem kontekstu se je SEM septembra 2016 pridružil evropskemu konzorciju za preučevanje spomina. Leta 2014 je Filozofska fakulteta pristopila k mednarodnemu projektu EUROM, ki deluje pod okriljem Znanstvenoraziskovalnega inštituta Filozofske fakultete (ZIFF) in ga vodi prof
Slovenski etnografski muzej praznuje Mednarodni muzejski dan

Slovenski etnografski muzej praznuje Mednarodni muzejski dan

SEM, 11. april 2016 ― Slovenski etnografski muzej se tudi letos že tradicionalno pridružuje praznovanju Mednarodnega muzejskega dne, ki ga v Sloveniji organizira Slovenski odbor ICOM. Muzeji ga po vsem svetu praznujejo 18. maja in ga z dogodki obeležujejo na ta ali temu bližnji dan, letos na temo Muzeji in kulturne krajine, ki naj prispeva k širjenju razumevanja muzejskega dela in poslanstva muzeja tudi zunaj muzejskih zidov. Poudarja priložnosti in izzive vključevanja muzeja v prostor, okolje in pokrajino, v kateri deluje, ter pomen sodelovanja s prebivalci in skupnostmi. V torek, 17. maja 2016 ob 11.30, bo na muzejski ploščadi pred Slovenskim etnografskim muzejem odprtje skupne panojske razstave z naslovom Nacionalni muzeji Slovenije. Z izbranimi podobami predmetov iz bogatih in različnih muzejskih zbirk se predstavlja 12 slovenskih nacionalnih muzejev: Narodni muzej Slovenije, Narodna galerija, Prirodoslovni muzej Slovenije, Slovenski etnografski muzej, Moderna galerija+MSUM, Tehniški muzej Slovenije, Muzej novejše zgodovine Slovenije, Slovenska kinoteka, Slovenski gledališki inštitut, Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Slovenski šolski muzej in Muzej krščanstva na Slovenskem.. Skupna razstava izpostavlja pomen in moč medsebojnega sodelovanja, kulturne zaklade, ki jih hranijo slovenski nacionalni muzeji, oživljanje muzejske ploščadi, sooblikovanje javnega kulturnega prostora in soustvarjanje kulturnih krajin. Razstava je nastala na pobudo dr. Tanje Roženbergar, direktorice Slovenskega etnografskega muzeja, oblikoval jo je Matija Kovač. Isti dan (17. maj) ob 11.00 bo v SEM potekala na temo Mednarodnega muzejskega dne tiskovna konferenca, ki jo organizira ICOM Slovenija v sodelovanju s Slovenskim muzejskim društvom (SMD) in Skupnostjo muzejev Slovenije (SMS). V sredo, 18. maja 2016, bo SEM obeležil Mednarodni muzejski dan in 10. obletnico svoje prve stalne razstave Med naravo in kulturo z dnevom odprtih vrat in z naslednjim programom:15.00 - 18.00: S pravljicami okoli sveta

Shakespeare za vedno

Večer, 20. januar 2016 ― Vsakega 23. aprila praznujemo svetovni dan knjige, pri nas smo ga celo podaljšali v teden. Na ta dan so se rodili in umrli številni književniki - Miguel de Cervantes, William Shakespeare, Inca Garcilaso de la Vega, Rupert Broke, William Wordsworth, Maurice Druon in Vladimir Nabokov.Še posebne pozornosti bo in je že letos deležna štiristota obletnica smrti angleškega pesnika in dramatika Williama Shakespeara. Cankarjev dom in Slovenski gledališki inštitut sta visokemu jubileju v prihodnjih štirih mesecih posvetila festival Shakespeare za vedno. Do aprila bo postregel s številnimi dogodki. Začelo se je že z odprtjem razstave Hamlet na Slovenskem. Avtorica kulturnozgodovinske razstave je Mojca Jan Zoran. Skušala je odgovoriti na vprašanje, v čem je Hamletova večna aktualnost, s sprehodom skozi zgodovino Hamleta na Slovenskem pa prikazati, kako je v različnih obdobjih nagovarjal gledalce.Vsi slovenski HamletiV slovenščini je Hamlet na odru prvič zazvenel 28. decembra 1899 v ljubljanskem ...
Uspešna realizacija kazalnikov projekta Dostopnost do <mark>kulturne</mark> dediščine ranljivim skupinam

Uspešna realizacija kazalnikov projekta Dostopnost do kulturne dediščine ranljivim skupinam

SEM, 4. januar 2016 ― Projekt je izpostavil zagotavljanje najširše dostopnosti do kulturne dediščine, ki je eden od temeljnih ciljev nacionalne in evropske kulturne politike. Sofinancirala sta ga Evropska skupnost iz Evropskega socialnega sklada in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. V Sloveniji že nekaj let na področju kulture sistemsko in načrtno pristopamo k ukrepom za uresničevanje tega strateškega cilja. Muzeji in galerije kot varuhi kulturne dediščine tako namenjajo vse večjo pozornost vseživljenjskemu izobraževanju in vključevanju ranljivih skupin v javno življenje. V projektu, ki se je začel izvajati septembra 2013, so poleg Slovenskega etnografskega muzeja sodelovali Narodni muzej Slovenije, Prirodoslovni muzej Slovenije, Muzej novejše zgodovine Slovenije, Slovenski gledališki inštitut, Tehniški muzej Slovenije in Narodna galerija. Poglavitni cilj projekta je bil za muzejsko delo usposobiti devet pripadnikov ranljivih skupin, ki so se pod vodstvom konzultantov mentorjev usposabljali v sodelujočih muzejih, galeriji in inštitutu. V okviru projekta je bila povečana tehnična dostopnost muzejskih prostorov. SEM je bil dopolnjen z indukcijskimi zankami, s pomočjo katerih lahko naglušne osebe sledijo vodstvom po razstavah, s tipnimi kartami za orientacijo slepih in slabovidnih oseb v muzeju, izdelane so bile kopije izbranih muzejskih predmetov, nadgrajena je bila muzejska spletna stran. Del projekta so bila izobraževanja za funkcionalno uporabo novih tehnologij, interneta in pridobitev znanja s področja managementa kulturnih vsebin ter možnosti za vzpostavitev pogojev za delo invalidov in izboljšanje fizične dostopnosti do muzejskih zbirk, namenjena zaposlenim na projektu kot tudi muzejskim strokovnjakom. Razvijali in izvajali so se novi in trajnostno naravnani pedagoški in andragoški programi, ki povečujejo dostopnost muzejskih vsebin ter privabljajo nove obiskovalce v slovenske muzeje. V muzejsko delo so se vključevali študentje iz ranljivih skupin. Kazalniki

Pripravništva na Institute for Cultural Diplomacy v Berlinu

Fakulteta za dizajn, 3. julij 2014 Inštitut za kulturno diplomacijo v Berlinu ponuja priložnosti za pripravništva za posameznike, ki bi radi pridobili praktične izkušnje v nevladni organizaciji na področju kulturne diplomacije. Prijavijo se lahko posamezniki, ki izhajajo iz naslednjih področij: mednarodno pravo, zgodovina in filozofija, politične vede in mednarodni odnosi, jezikoslovje, literature in umetnost, mediji, novinarstvo in komunikacije, marketing in PR, […]

Stati inu ostati

Radio Študent, 30. april 2014 ― (izjava v posnetku) Tako je komentiral svojo impresijo iz življenja čez mejo eden najbolj znanih gledaliških ustvarjalcev, Boris Kobal. Z današnjim Unikompleksom začenjamo serijo oddaj o zamejcih. Zaradi zgodovinskopolitičnih okoliščin ob vsakokratnem določanju državne meje Republike Slovenije imamo pripadnike slovenskih narodnih manjšin v vseh štirih sosednjih državah. Najštevilčnejša, posledično tudi najbolj organizirana, je manjšina v Italiji, kjer Slovenci živijo v treh pokrajinah: Trst, Gorica in Videm. Slovenci so postali manjšina leta 1866, ko je območje takratne Benečije in Rezije prišlo pod novonastalo italijansko državo, medtem ko so Goriško in Tržaško priključili po prvi svetovni vojni. Takratno situacijo bo predstavila Zaira Vidau z edinega tržaškega Slovenskega raziskovalnega inštituta SLORI: (izjava v posnetku) Po drugi svetovni vojni so se ponovno začele odpirati šole in kulturne ustanove, ustanavljale so se organizacije za ohranjanje narodne zavesti. Oblikovali sta se t

Sodelujoči na sejmu

Festival Maslenica, 25. februar 2014 ― Aljaž Deu s.p., Ljubljana Čebelarstvo Lucka Dušan Žunko s.p., Kobarid Čupiterija hijo de puta, restavracija, Citri, d.o.o., Ljubljana Društvo medkulturnega dialoga Samovar Dvor Tacen, gostinstvo in turizem, d.o.o., Ljubljana Festival slovanskih kultur, zavod za produkcijo, organizacijo in izvedbo kulturnih prireditev Inštitut Ivan Michler, zavod za zgodovino prostora Linguarus, družba za prevajanje, izobraževanje in posredništvo, d.o.o.,...

Mesto ponoči

Radio Študent, 9. december 2013 ― V Ljubljano je prispela Anna Friz, kanadska zvočna in radijska umetnica. Projekt City at night, umetničino sodelovanje z inštitutom Cona, se bo dotikal zgodovinskih dimenzij urbanega življenja ponoči. Umetnica bo premišljevala o primerih umetniških praks, ki aktivirajo ali se kritično povežejo z idejo mesta. O svojih pričakovanjih glede ljubljanskega projekta, Anna Friz: ///////////////////////////////////////////////////////////// Izjava se nahaja v posnetku celotne oddaje. //////////////////////////////////////////////////////////// Ob sedmih bo v kulturnem centru Tobačna 001 predavala o zgodovini radijske in zvočne umetnosti, konceptualnih premislekih zvočnih umetnikov in o lastni umetniški praksi. Projekt City at night se bo zaključil z nočnim radijskim programom med 16. in 26. januarjem. Poskrbel bo za to, da nočnih ptic ne bo spremljal le avtomatiziran in prednastavljen nočni program. Znani so nagrajenci desete edicije Animateke! Velika nagrada mednarodne žirije maestro je šla fi
še novic