Filmski kotiček, 31. julij 2018 ― Slo naslov: Nisem čarovnica Država: VB, Francija, Nemčija Jezik: angleščina Leto: 2017 Dolžina: 93',  Imdb Žanri: drama Slo recenzija: - Režija: Rungano Nyoni Scenarij: Rungano Nyoni Igrajo: Benfors 'Wee Do, Boyd Banda, Kalundu Banda [SLO] Zgodba o devetletni zambijski deklici, ki jo sovaščani obdolžijo čarovništva, je tu pa tam satiričen antropološki portret družbe, v kateri je vraževerje še dandanes nemalokrat močnejše od zakonov. Zaradi manjše nezgode in posledičnega nesporazuma s starejšo žensko v domači vasi devetletno siroto Šulo sovaščani obtožijo čarovništva in jo izženejo v potujoči "čarovniški tabor". Tamkajšnje starejše prebivalke jo posvarijo, naj nikar ne poskuša pobegniti, saj jo bodo sicer z urokom spremenile v belo kozo. Šula se znajde pred težko odločitvijo: naj se sprijazni s svojo absurdno usodo ali pa naj tvega hude posledice in vendarle poskusi najti pot na svobodo? -Liffe [ENG] Following a banal incident in her local village, 8-year old girl Shula is accused of witchcraft. After a short trial she is found guilty, taken into state custody and exiled to a witch camp in the middle of a desert. At the camp she takes part in an initiation ceremony where she is shown the rules surrounding her new life as a witch. Like the other residents, Shula is tied to a ribbon which is attached to a coil that perches in a large tree. She is told that should she ever cut the ribbon, she'll be cursed and transformed into a goat. Ocena

ARS Ars humana, 30. julij 2018 ― O pomenu prostorsko-pomenske strukture, ki ji pravimo vrt, in o vrtovih kot umetninah »Samo ženske so lahko tekmovale z vrtnarjem, ki je imel poseben položaj, toda vse do Maintenonke so mu gledale skozi prste – tudi Montespanka. In tako je Le Nôtre ostal. Zagotovo ni noben podložnik dobival takih ugodnosti kot on. Nihče ni tako dolgo kraljeval v srcu kraljeve naklonjenosti. Z nikomer drugim se ni Ludvik XIV. toliko sprehajal in pomenkoval.« S temi besedami je Érik Orsenna med drugim opisal položaj, ki ga je na dvoru Sončnega kralja zavzemal znameniti kraljevi vrtnar André Le Nôtre. Kaj več o njem in njegovem delu v tokratni oddaji Ars humana, v kateri bomo govorili tudi o pomenu prostorsko-pomenske strukture, ki ji pravimo vrt, in o vrtovih kot umetninah, pa seveda o Ériku Orsennaju, ki je napisal knjigo Portret srečnega človeka. Posvečena je Le Nôtru, beremo pa jo lahko v prevodu Zoje Skušek. Gostji oddaje sta prevajalka, publicistka in novinarka Tanja Lesničar Pučko ter krajinska arhitektka, profesorica doktorica Ana Kučan, avtorica spremne besede in fotografij v knjigi.

ARS Likovni odmevi, 20. julij 2018 ― Morala je za ovce Metod Frlic je eden najdrznejših kiparjev srednje generacije, tudi docent na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Prepoznaven je po svojski portretni plastiki in spomeniških postavitvah doma in v tujini. Na razstavi v razstavišču Monfort v Portorožu se predstavlja kot interdisciplinaren ustvarjalec, ki odlično obvladuje različne materiale in tehnike. Razstava z naslovom Morala je za ovce obiskovalce provocira in ozavešča s prepoznavnimi resničnostmi. V nekdanje skladišče soli je Frlic različne kiparske zvrsti – skulpture, objekte in instalacije umestil v novo vsebinsko in konceptualno celoto z močno angažirano sporočilnostjo. Metoda Frlica je za oddajo Likovni odmevi k pogovoru povabila Neva Zajc.

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 7. julij 2018 ― Devetdesetletnik z več razstavami po Sloveniji, med njimi pregledno v ljubljanski Moderni galeriji V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom predstavljamo akademskega kiparja Draga Tršarja, ki je svojim opusom, ta se napaja predvsem v abstrakciji, pomembno zaznamoval slovensko in evropsko kiparstvo. Ob njegovi 90. letnici so že lansko leto pripravili Medinstitucionalni projekt MONUMENT kjer so del njegovega ustvarjanja predstavili v Galeriji Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost Kranj, dela na japonskem papirju so bila do nedavnega na ogled v Galeriji Murska Sobota, prav zdaj je v Moderni galeriji na ogled pregledna razstava njegovega monumentalnega kiparstva Monumentalnost in množica. Sinoči so Tršarjeva dela na ogled tudi v piranski Mestni galeriji; naslov razstave je: Morje ob morju. Tršar, ki je poznan predvsem po velikih javnih plastikah in portretih množic, kot sta Spomenik revoluciji in cikel Manifestanti je, kot je povedal v pogovoru z Aleksandro Saško Gruden, še danes aktiven in vsak dan obišče svoj atelje.