Novice

aktualno

Ob 100-letnici smrti Ignacija Borštnika

Borštnikovo srečanje, 23. september 2019 ― Danes mineva 100 let od smrti Ignacija Borštnika, prvega slovenskega poklicnega igralca, ki je pustil močan pečat v slovenskem gledališču tudi kot režiser, gledališki pedagog in nenazadnje tudi kot pisec in prevajalec. Vsestranski gledališki ustvarjalec Ignacij Borštnik se je rodil 1. julija 1858 v Cerkljah na Gorenjskem. Od 1882 je redno nastopal v gledališču v Ljubljani, v letih 1885 in 1986 pa se je kot štipendist Dramatičnega društva izpopolnjeval na dunajskem konservatoriju. Po vrnitvi je postal prvi igralec, režiser in umetniški vodja slovenskega gledališča ter igralski vzgojitelj. Napisal je tudi več dramskih prizorov in ljudsko igro Stari Ilija (1890). Leta 1892 je sodeloval pri odprtju novega Deželnega gledališča in v ta namen priredil Jurčičevo Veroniko Deseniško, jo zrežiral in nastopil v njej. V sezoni 1893/94 je dvakrat gostoval v zagrebškem gledališču, naslednje leto pa sta z ženo Zofijo sprejela povabilo za igranje v zagrebški Drami, kjer je ostal skoraj do smrti in bil med najpomembnejšimi dramskimi umetniki. Večkrat je gostoval tudi v Ljubljani in se dogovarjal za vrnitev, v krizni sezoni 1913/14 pa je tudi vodil ljubljanske dramske predstave. Leta 1919 se je vrnil v Ljubljano kot član obnovljenega gledališča in profesor na novem konservatoriju ter v Ljubljani tudi umrl dva tedna po zadnjem nastopu, 23. septembra 1919. Po njem se imenuje tudi naš osrednji slovenski gledališki festival, Festival Borštnikovo srečanje, ter Borštnikov prstan, najvišja nagrada za igralsko ustvarjalnost. Vir: http://sigledal.org/geslo/Ignacij_Bor%C5%A1tnik Pokopan je na ljubljanskih Žalah, za njegov grob skrbi Združenje Dramskih Umetnikov Slovenije.  V arhivu Slovenskega gledališkega inštituta (SLOGI) hranijo tudi fotografije njegovih vlog ter plakate, besedila in pesmi, ki jih je pisal v zrelih letih. Slovenski gledališki inštitut skozi gledališko delavnico Srečanje z Borštnikom življenje velikega igralca približuje tudi mladi gledališki publiki.

Letizia Battaglia & Roberto Timperi // Mafija, bolečina, ljubezen / Mafia, dolore, amore

Galerija Fotografija, 23. september 2019 ― Letizia Battaglia & Roberto Timperi Mafija, bolečina, ljubezen / Mafia, dolore, amore 7.10.2019 – 30.10.2019 Razstava je del spremljevalnega programa Festivala Poklon viziji / Omaggio a una visione. O razstavi O umetniku SPONZORJI Letizia Battaglia & Roberto Timperi Mafija, bolečina, ljubezen / Mafia, dolore, amore Razstava je del spremljevalnega programa Festivala Poklon viziji/Omaggio a una visione. 17. oktobra, ob 16.30 pogovor z avtorico fotografij Letizio Battaglia, ki ga bo v Galeriji Fotografiji vodila novinarka Patricija Maličev. Ob 18. uri v Slovenski kinoteki projekcija filma “Ljubezen je vse” (Love is All: 100 Years of Love & Courtship), ob 20:30 v Kinodvoru slovenska premiera filma “Shooting the Mafia”, projekciji bo sledil pogovor z režiserko Kim Longinotto. Razstava je nastala v sodelovanju Kinoateljeja, Galerije Fotografije in Italijanskega inštituta za kulturo v Ljubljani. Letizia Battaglia & Roberto Timperi Letizia Battaglia se je leta 1935 rodila v Palermu na Siciliji. Poročila se je pri šestnajstih letih in se z novinarstvom začela ukvarjati po ločitvi leta 1971, ko je ostala sama s tremi hčerkami. Fotoaparat je prvič vzela v roke, ko je ugotovila, da svoje članke lahko bolje proda, če so opremljeni s podobami. In tako je, nehote, odkrila svojo fotografsko strast. Leta 1974, po obdobju življenja v Milanu, in predvsem ko je spoznala svojega nekdanjega dolgoletnega partnerja, fotoreporterja Franca Zecchina, se je vrnila v Palermo, kjer je delala za levičarski dnevni časopis L’Ora, dokler ta leta 1990 ni propadel. Letizia Battaglia (priimek v italijanščini pomeni ‘bitka’) je pri svojem delu za časopis posnela skoraj 600.000 fotografij. Skozi leta je

Barbara Celjska. Črna kraljica

Kamra.si, 23. september 2019 ― Pokrajinski muzej Celje in Celjska Mohorjeva družba vabita v torek, 24. septembra 2019, ob 18. uri v Dvorano Barbare Celjske na Trgu Celjskih knezov 8, na predstavitev knjige in pogovor z avtorico. Daniela Dvořáková: BARBARA CELJSKA. Črna kraljicaŽivljenjska zgodba ogrske, rimsko-nemške in češke kraljice

Blaž šenica: Kje bomo pa jutri spali?

OUTSIDER, 23. september 2019 ― Stanovanjska problematika je prerasla v stanovanjsko krizo, in če razumemo stanovanje oziroma dom kot osnovno človeško bivanjsko enoto, lahko torej govorimo o bivanjski krizi. Na globalni ravni smo priča umiku države iz stanovanjske preskrbe in njeni aktivni podpori zasebnih investitorjev, vrtoglavi rasti cen in nepremičninskim špekulacijam. Stanovanja so postala blago in investicijska priložnost. V Sloveniji… The post Blaž šenica: Kje bomo pa jutri spali? appeared first on OUTSIDER.
Marina Abramović: Čistilec

Marina Abramović: Čistilec

ARS Svet kulture, 23. september 2019 ― Slavna umetnica se z retrospektivo vrača v domači Beograd. Prejšnji teden je založba Sanje predstavila svoje jesensko knjižno dogajanje, med drugim nastope avtorjev in druženja, pa knjige, ki so še v tiskarni in tri, ki so že na policah knjigarn, o teh bo spregovoril Rok Zavrtanik, direktor založbe. Nato se bomo odpravili v Beograd, kjer so v Muzeju sodobne umetnosti odprli dolgo pričakovano retrospektivo ikone performansa Marine Abramović. Umetnica se s postavitvijo z naslovom Čistilec po 44-ih letih vrača v rojstno mesto. V oddaji tudi o včerajšnjem zaključku Festivala slovenskega filma v Portorožu in še kaj se bo našlo. Vabljeni k poslušanju.
Sebastijan Pregelj: V Elvisovi sobi

Sebastijan Pregelj: V Elvisovi sobi

ARS S knjižnega trga, 23. september 2019 ― Golob Grabner: Gnijoče rože; Slimani: Uspavanka; Pibernik-Simčič: Odhojene stopinje V oddaji S knjižnega trga bomo najprej ocenili roman Sebastijan Preglja V Elvisovi sobi, nato pa se bomo posvetili še pesniški zbirki Sare Nuše Golob Grabner Gnijoče rože, romanu Leïle Slimani Uspavanka ter knjigi Franceta Pibernika in Zorka Simčiča Dohojene stopinje. Recenzije so napisali Veronika Šoster, Andrej Lutman, Ana Rozman in Martina Potisk.
Novice: Dnevi evropske kulturne dediščine in Teden kulturne dediščine

Novice: Dnevi evropske kulturne dediščine in Teden kulturne dediščine

Tolminski muzej, 23. september 2019 ― Osrednjo prireditev letošnjih DEKD in TKD na Tolminskem smo organizatorji VDC Tolmin, Vrtec Ilka Devetak Bignami in Tolminski muzej posvetili igri, glasbi, petju in zabavnemu učenju. Dogodka z naslovom BEJN, A B'SE KI IGRAL, ki je 9. oktobra 2019 potekal na starem mestnem trgu, se je udeležilo okrog tristo gledalcev in nastopajočih.          
Likovno zaznamovan kulturni utrip tedna

Likovno zaznamovan kulturni utrip tedna

ARS Kulturna panorama, 23. september 2019 ― Od retrospektivne razstave Nandeta Vidmarja do mednarodnega festivala likovnih umetnosti Kulturni utrip teh dni je zelo likovno obarvan in tak se seli tudi v oddajo Kulturna panorama. Izpostavili bomo Festival likovnih umetnosti v Kranju, pregledno razstavo del Nandeta Vidmarja, razstavo Podobe pokrajine, ob tem pa še slovenski podaljšek razstave Plečnik in sveto, retrospektivo filmov Franceta Štiglica in festivala Unicum ter Prevodni pranger.
Rožančeva nagrada, likovni kritiški peresi in drugi dogodki

Rožančeva nagrada, likovni kritiški peresi in drugi dogodki

ARS Kulturna panorama, 23. september 2019 ― Čeprav smo prejšnje leto intenzivno razmišljali o Ivanu Cankarju, smo spregledali, kako zelo so njegove literarne tehnike podobne filmskim, meni prejemnik Rožančeve nagrade. Pogovarjali se bomo z Marcelom Štefančičem mlajšim, prejemnikom Rožančeve nagrade za najboljšo esejistično zbirko, in predstavili letošnje Dneve evropske kulturne dediščine ter 25. festival Mesto žensk. Govorili bomo s prejemnikoma likovnih kritiških peres, dr. Petrom Krečičem in Sarivalom Sosičem, ter se podali na Dunaj, kjer poteka umetniški sejem viennacontemporary. Ob koncu oddaje bomo pred mikrofon povabili Niko Arhar, selektorico festivala uprizoritvenih umetnosti za otroke in mlade Zlata paličica.

Klemen Dvornik izvoljen za predsednika Izvršnega odbora FERA

Društvo slovenskih režiserjev, 23. september 2019 ― Klemen Dvornik, novoizvoljen predsednik Izvršnega odbora FERA, in Dan Clifton, dosedanji predsednik   Ta vikend je v Bukarešti potekala generalna skupščina Združenja evropskih filmskih režiserjev FERA, katerega član je tudi Društvo slovenskih režiserjev (DSR). Na generalni skupščini so se zbrali predstavniki 27 evropskih držav, včlanjenih v združenje. Za predsednika Izvršnega odbora FERA je bil za obdobje […]
Scenarij za studijsko oddajo o etnološki raziskavi južnega Pohorja na Televiziji Ljubljana

Scenarij za studijsko oddajo o etnološki raziskavi južnega Pohorja na Televiziji Ljubljana

SEM, 23. september 2019 ― V zapuščini Borisa Kuharja smo našli scenarij Etnografske zanimivosti Pohorja z njegovim besedilom (audio) na levi in navedbami slike na desni (video). Boris Kuhar (1929 – 2008) je januarja 1963 nastopil kot ravnatelj Slovenskega etnografskega muzeja (SEM), julija pa je v sklopu 20. raziskovalne ekipe na Pohorju posnel prve filme v produkciji muzeja. Ker je bil prej pet let zaposlen na Televiziji Ljubljana, se je tam dogovoril za razvijanje in montažo filmov, televizija pa je dobila poljudnoznanstveno oddajo Ostanki starih običajev: O rezultatih raziskav na Pohorju. Kuhar je v scenariju označil na katerem mestu besedila režija prikaže fotografije in filmske posnetke kmečke noše, tkalca in coklarja ter kdaj predavatelj pokaže omenjene predmete ali vključi magnetofon in predvaja pesmi, ki jih je posnel na Pohorju. Vidni so lektorski popravki in urednikove okrajšave prvotnega besedila na 30 minutno oddajo. Na koncu scenarija (14 strani na zelenkastem papirju) smo dodali sklop o čarovništvu iz Kuharjeve prve različice predavanja (strani 12 in 13 na rumenkastem papirju), ki jih je urednik črtal. Studijsko oddajo je napovedovalka uvedla takole: »V današnjem predavanju vas bo tovariš Boris Kuhar seznanil z rezultati raziskav Etnografskega muzeja letos poleti na Pohorju.« Na programu je bila 22. novembra 1963, posnetki oddaje pa niso ohranjeni.

100 let Slovenskega narodnega gledališča Maribor

Kamra.si, 23. september 2019 ― Leta 1919 je bilo ustanovljeno prvo slovensko poklicno gledališče v Mariboru, z nazivom Slovensko mestno gledališče, ki je dobilo domovanje v gledališki zgradbi na Slomškovem trgu, zgrajeni konec leta 1851 in leta 1865 povezani z dokončanim kazinskim delom poslopja. V njej je vse do konca 1. svetovne vojne delovalo poklicno nemško dramsko in operno gledališče.  Slovenske uprizoritve dramskih besedil, glasbenih iger in operet sta sprva prirejala Slovanska čitalnica ter Bralno in pevsko društvo Maribor (od leta 1899 v Narodnem domu), leta 1909 pa je bilo ustanovljeno Dramatično društvo, ki je slovenske uprizoritve dvignilo skoraj na profesionalno raven. Gledališka dejavnost je imela velik pomen za ohranjanje in utrjevanje slovenstva v Mariboru.
Rezultati razpisa Spodbujanje kreativnih kulturnih industrij - CZK 2019

Rezultati razpisa Spodbujanje kreativnih kulturnih industrij - CZK 2019

CZK, 23. september 2019 ― V četrtek, 19. septembra 2019, je Ministrstvo za kulturo na svojih spletni straneh objavilo rezultate javnega razpisa »Spodbujanje kreativnih kulturnih industrij Center za kreativnost 2019« (JR CZK 2019), prvega tovrstnega razpisa v Sloveniji, ki spodbuja razvoj kreativnih industrij in tesnejše sodelovanje kulturno-kreativnega sektorja z gospodarstvom, pri čemer sektorja nastopata kot enakovredna partnerja.
Hustlers (2019)

Hustlers (2019)

Deseta umetnost, 23. september 2019 ― Ameriška režiserka Lorene Scafaria je posnela duhovno nadaljevanje Volka z Wall Streeta (2013), v katerem so namesto borznih posrednikov v glavnih vlogah striptizete. Ko nam je Martin Scorsese pred šestimi leti v vsem blišču in bedi pokazal kapitalistični razvrat zloglasne ameriške finančne ulice, nam ni preostalo drugega, kot da bolščimo. Nekaj je o tem brati, drugo to […] Tags:   Del.icio.us Facebook TweetThis Digg StumbleUpon Comments:  0 (Zero), Be the first to leave a reply! You might be interested in this:    Godzilla: King of The Monsters (2019)  Yao  The Witch (2015)  Suspiria (2018)  Aquaman (2018) Copyright © Deseta umetnost [Hustlers (2019)], All Right Reserved. 2019.

Festival slovenskega filma se je zaključil

Društvo slovenskih režiserjev, 23. september 2019 ― Del ustvarjalne ekipe zmagovalnega filma Zgodbe iz kostanjevih gozdov z ministrom za kulturo in voditelji prireditve na sinočnji slovesnosti /foto Katja Goljat, Matjaž Rušt/   Sinoči je bila v Portorožu zaključna slovesnost 22. Festivala slovenskega filma s podelitvijo nagrad, ki jo je neposredno prenašala tudi Televizija Slovenija. Podeljenih je bilo 23 uradnih festivalskih nagrad in […]
Jezikovni izzivi baročnih pridigarjev

Jezikovni izzivi baročnih pridigarjev

ARS Jezikovni pogovori, 23. september 2019 ― Med svojo pastoralno dejavnostjo so se pridigarji in spovedniki morali spoprijeti z izzivi na področju jezikovnega sporazumevanja. Pridiga ali homilija je eno izmed temeljnih jezikovnih sredstev, ki ima tudi na Slovenskem bogato zgodovino, posebno v obdobju baroka. V oddaji nas bo zanimalo, kako so slovenski pridigarji in spovedniki pri svoji pastoralni dejavnosti pridiganja v različnih jezikovnih in narečnih okoljih ljudem vseh slojev posredovali vsebino oznanila vere? O tem se bomo pogovarjali z doc. dr. Matijem Ogrinom, višjim znanstvenim sodelavecem na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU.
še novic