S podelitvijo vesen se je sklenil 22. Festival slovenskega filma

S podelitvijo vesen se je sklenil 22. Festival slovenskega filma

Misli, 22. september 2019 ― S filmsko glasbo, ki je naznanila podelitev nagrad vesna, se je v Portorožu sklenil 22. Festival slovenskega filma. Največ, 11 nagrad je prejel prvenec Gregorja Božiča Zgodbe iz kostanjevih gozdov. Slavil je kot najboljši celovečerec, nagradilo ga je tudi občinstvo. Žirija ga je označila za znanilca pomembne prelomnice v domači kinematografiji.

Zgodba tvoje knjige na Fontani piv v Žalcu

Medobčinska matična knjižnica Žalec, 22. september 2019 ― V nedeljo, 22. septembra 2019, je Medobčinska splošna knjižnica Žalec sodelovala na prireditvi Zgodba tvoje knjige na Fontani piv v Žalcu. Skupaj z Zavodom Enajstica, Zavodom za kulturo, šport in turizem Žalec, Osrednjo knjižnico Mozirje in s Knjižnico Velenje smo pripravili dogodek, ki je bil namenjen knjigam, branju in izmenjavanju literature. Gre za srčen in odkrit projekt sosed sosedu. Organiziral se je bralni projekt,  kje so obiskovalci dobili priložnost za pogovor o svojih najljubših knjigah in možnost, da si pridobijo novo literaturo. Postavili smo bralne kotičke, ki so obiskovalce spodbujali, ...
Moja nakba

Moja nakba

Vrabec Anarhist, 22. september 2019 ― V sionistični zavesti predstavljamo mi, avtohtoni prebivalci Palestine, podobno kot ameriški domorodci, presežek prebivalstva, ki se ga je treba znebiti. The post Moja nakba appeared first on Vrabec Anarhist.
KLJUB VSEMU SEKSI/ EVEN STILL SEXY

KLJUB VSEMU SEKSI/ EVEN STILL SEXY

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 22. september 2019 ― Umetniki: Dan Adlešič, Zuzanna Czebatul, Jure Kastelic, Botond Keresztesi, Andrej Škufca. Kurator: Jure Kirbiš Kljub vsemu seksi se ukvarja z vprašanjem o vlogi umetnosti v svetu, ki je v plamenih. V odgovor na vprašanje o tem, ali je njegova interpretacija Witkiewiczovega besedila Ponorela lokomotiva (1923) metafora norega sveta, v katerem drvimo, je gledališki režiser Jernej Lorenci povedal: »Ja, ampak hkrati pa je v tej norosti lahko človek malo seksi. In je lahko živ. In je lahko ustvarjalno nor. In je lahko razprt in je lahko ljubeč in je lahko poln neke domišljije. Tako da to drvenje sploh ni problematično, problematičen je odnos do drvenja. Vsesplošna paranoja rojeva še več paranoje, panika rojeva paniko. Malo enega esprija, malo ene lenobe, malo enega dolgčasa, predvsem pa malo humorja in erotike! In ta drveči vlak ni več tako drveči vlak, tudi če drvi. Ali bomo pocrkali dvajset let preden bomo zares pocrkali, ali pa bomo pocrkali vsaj z možnostjo nekega nasmeha na facah. In da bomo še zmeraj malo seksi. Mislim, da je to lokomotiva, četudi se na koncu izteče, da je še ena izmed nesreč.« V šestih letih, kar je preteklo od izreka tega slastnega citata, se je kurator razstave naučil, da je mogoče v njem izraženi sentiment umestiti v teoretski okvir akceleracionizma. Akceleracionizem, družbena in politična teorija, predpostavlja, da uničujočih procesov kapitalizma ni mogoče zajeziti ali obrniti, temveč jih je potrebno poglobiti, okrepiti in pospešiti, kar bo pripeljalo do samouničenja sistema. Rečeno preprosteje, pustimo lokomotivi, da iztiri, raje prej kot kasneje, saj bomo tako lahko hitreje pričeli z reševanjem posledic. Do takrat pa ne obupavat. Od umetnikov in umetnic pogosto pričakujemo, da bodo skozi svoje delo razlagali svet, da bodo ponudili svojevrsten vpogled, da nas bodo napolnili z optimizmom. Umetniki in umetnice so, danes, najbrž bolj kot kadarkoli prej, poklicani, da delujejo družbeno odgovorno, da zavzemajo kritično pozicijo, da se borijo za pra
Vokalna skupina Gallina ponovno s koncerti Glasba za Ravensbrück

Vokalna skupina Gallina ponovno s koncerti Glasba za Ravensbrück

Misli, 22. september 2019 ― V koprski samostan se drevi na oder vračajo vokalistke skupine Gallina z Glasbo za Ravensbrück. V njem so združile novitete in priredbe ljudskih pesmi slovenskih skladateljic v spomin na umrle ženske v koncentracijskem taborišču Ravensbrück. Glasbeno spremljavo bosta prispevali Franja Kočnik na citrah in Neža Torkar s harmoniko.
Boštjan Čadež: Mr Processor, do you understand life?

Boštjan Čadež: Mr Processor, do you understand life?

Cirkulacija 2, 22. september 2019 ― 24th September 2019 at 19.00. Aksioma in Cirkulacija 2: Boštjan Čadež: Mr Processor, do you understand life? New improvements in machine learning have yet again turned artificial intelligence (AI) into a hot topic. Contextually, the old myth of the Technological Singularity, which first emerged with the early cybernetic thinking and science fiction, has been revived, making us scared about a possible, ever closer, future in which the development of an upgradable intelligent agent could lead to a “runaw...

Žuželka dobila ime po hobitu Frodu Bisaginu

Misli, 22. september 2019 ― Novozelandski znanstveniki so žuželko, ki jo je mogoče najti na novozelandskem Južnem otoku, poimenovali po liku JRR Tolkiena, hobitu Frodu Bisaginu. Tako kot slavni literarni junak je tudi ta manjša od svojih sorodnic, poleg tega živi na otoku, kjer so snemali filme Gospodar prstanov in Hobit.
S podelitvijo vesen sklep 22. Festivala slovenskega filma

S podelitvijo vesen sklep 22. Festivala slovenskega filma

Misli, 22. september 2019 ― S podelitvijo nagrad za film vesna se bo drevi v Avditoriju sklenil 22. Festival slovenskega filma (FSF). Tekom dneva se obeta še pester festivalski program, popoldne pa bodo nagrado kosobrin izročili direktorju filma Matiji Kozamerniku - Joju. Med drugim je bil v ospredju izdaje z retrospektivo letošnji Badjurov nagrajenec Andrej Zdravič.

Odprtje razstave Vidno in nevidno gledališče

SNG Maribor, 21. september 2019 ― Univerzitetna knjižnica Maribor je v poklon stoletnici slovenskega poklicnega gledališča v Mariboru pripravila razstavo Vidno in nevidno gledališče v zapuščinah in zbirkah UKM, ki si jo je mogoče ogledati v treh razstaviščih knjižnice in v uličnem prostoru med zgradbama UKM in SNG Maribor.
O koncu žalosti: o smrti, ki je nasprotje nepravega

O koncu žalosti: o smrti, ki je nasprotje nepravega

Konteksti (Tomaž Bešter), 21. september 2019 ― vir slike: bukla.si Navkljub temu, da se pisanje nekaterih knjig zdi kot prenašanje zelo zelo težkega bremena, jih je najbrž potrebno napisati. Vsaj tako je Benedict Wells povedal v intervjuju za The Guardian, ko je dejal: "To knjigo sem moral napisati, naslednje knjige si želim napisati." In v mislih ima svojo uspešnico O koncu žalosti. Pogovor je zanimiv, ker razkriva mnogo ozadja, v katerem je avtor pisal roman. Kar daje misliti, kako drži, da je v pisanju mnogo avtobiografskega, iz česar je potrebno črpati popisovanja čustev, hrepenenja in videnje strukture sveta, da nato bralčeva izkušnja drži vodo; hkrati pa tudi potrjuje tisto, kar sem ugotavljal pri mnogih drugih, kako pomemben element dobrega pisanja je njen samoterapevtski učinek. Pisatelj se zdi kot bolnik, ki trpi za bremenom neskončnega brezna, ki ga zre skozi predirajoče oči očitkov po posluhu zgodbi, ki se ima v njem zgoditi. Kot Sizif, ki si je prislužil kazen večnega vračanja navdiha, dokler ga ne izčrpa popolnoma. In šele takrat se zgodba lahko zaključi, pripoved utihne, bralstvo pa z večnim vračanjem k pogovoru o avtorjevi zgodbi, k branju vseh teh vrstic pritrjujejo njeni povednosti, polnosti in vrnejo krog ustvarjanja na začetek, le rahlo zavedajoč se, da so se v vsem tem čisto vsi in čisto mimobežno dotaknili izjemne ustvarjalne sile besede. O koncu žalosti je takšna knjiga, ki bralca popolnoma razoroži s čistino svoje ustvarjalnosti, gre pravzaprav za genialen roman. In to, da je bil napisan tudi v duhu avtorefleksije, avtoterapije, potrjuje Wells tudi sam, ko gornjim besedam takoj doda: "Sedaj se počutim absolutno svobodnega."O koncu žalosti je kakopak polna žalosti. Slabih odločitev, melanholičnega razmisleka, svetoboljnega hrepenenja, samoizpraševanja, igre usode, podirajočih kart življenja in trpkih premislekov. A hkrati je to izjemno večplasten roman, v katerem so glavne niti tako spretno prepletene, da niti ene ne moremo osamiti in jo predstaviti kot glavno: roman o družin

Tišina, ki hoče zveneti

Razpotja, 21. september 2019 ― Kolaž: Klavdija Jeršinovec Ivana Slamič Avtor spremnega zapisa Vodnik po otroštvu k romanu Sarivala Sosiča Jaz sam zapiše: »Sinestezija sluha, vida in okusa, ki se jim bosta v nadaljevanju pridružila še vonj in otip, nam bo v vulkanskem izbruhu različnih zgodb, veselih in žalostnih, krutih in nežnih, junaških in razorožujočih, osvetljevala različne kažipote na poti skozi gostobesedno lavo treh pripovedovalcev, sina, mame in tata.« Za vulkanski izbruh gostobesedne lave predpostavlja prisotnost vseh petero čutov, ki jih imenujemo od Aristotela dalje. Lahko pa bi dodajali še druge, odkrite mnogo kasneje. Kljub njihovi sinesteziji, kljub smehu in dotiku, ki ustvarjata prostor spoznavanja sveta, pa dečka, sina, določata samota in igra v njej. The post Tišina, ki hoče zveneti appeared first on Razpotja.
Ujeti trenutek

Ujeti trenutek

Odzven, 21. september 2019 ― Istrsko-kraški Meduzalem se je po dobrih štirih letih spet oglasil z novo, koncertno ploščo, posneto v živo lani poleti na plaži Študent v Ankaranu. »Brez planov, brez okvirov, brez nasnemavanj, brez editinga.«

Ustvarjalna delavnica: »Jesensko listje, kam hitiš?«

Medobčinska matična knjižnica Žalec, 21. september 2019 ― Jesen je čas šelestečega listja vseh barv; čas, ko pobiramo jesenske plodove: kostanj, gobe, lešnike, buče. Nadenemo najljubšo kapo, prav pridejo topli puloverji in škornji. Vse to nam prinaša jesen, letni čas, v katerega smo vstopili te dni. To je bil tudi izvrsten razlog, da smo v Občinski knjižnici Prebold v sodelovanju s KUD Svoboda Prebold v soboto, 21. septembra 2019, priredili ustvarjalno delavnico, ki sta jo vodili Mojca Škrabl in Ana Ajdič. Na krilih domišljije so otroci in njihovi spremljevalci ob prijetnem druženju ustvarili presenetljive jesenske izdelke. Besedilo in fotografije: ...
Tradicionalizem in fašizem

Tradicionalizem in fašizem

Vrabec Anarhist, 21. september 2019 ― Fašisti zagovarjajo etnično čistost v imenu vrednosti razlik med ljudmi. Koran smisel obstoja razlik v jezikih in barvah kože med ljudmi pripisuje možnosti medsebojnega spoznavanja. The post Tradicionalizem in fašizem appeared first on Vrabec Anarhist.

Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

Misli, 21. september 2019 ― Založba Sanje je izdala pesniško zbirko Marka Tomaša Želim postati terorist, založba Eno pa knjigo irske avtorice Emilie Pine Pišem sebi: Eseji. Pri Stripburgerju so izdali delo belgijskega stripovskega ustvarjalca Olivierja Schrauwena Fant moj, pri Mladinski knjigi pa četrto knjigo iz serije Trio Golaznikus Andreja E. Skubica Težave z angelčki.
še novic