Novice

zadetki za Osrednja knjižnica Celje

Najava dogodka - 3. festival Kamra

Kamra.si, 19. junij 2019 ― Najavljamo 3. festival Kamra, ki bo potekal v četrtek, 28. novembra 2019, v Levstikovi dvorani Osrednje knjižnice Celje z začetkom ob 10. uri. Namen festivala Kamra je pregledati razvoj portala, predstaviti uspešne projekte v povezavi z njim ter še tesneje povezati obstoječe sodelavce portala.  S vsebino portala želimo seznaniti najširšo javnost in pritegniti nove partnerje. Na dogodku bomo predstavili nekaj najuspešnejših projektov povezanih s portalom Kamra, prikazali primere dobre prakse na področju digitalizirane kulturne dediščine ter iskali možnosti sodelovanja s partnerji s področja turizma. Udeležba na festivalu je brezplačna. Program bo objavljen naknadno. Prijave bomo zbirali do 20. novembra 2019 preko elektronskega obrazca, ki je objavljen na spletni strani: https://www.knjiznica-celje.si/prijava-na-dogodek.

Poročnik Franjo Malgaj (1894-1919): ob stoletnici smrti

Kamra.si, 6. maj 2019 ― Osrednja knjižnica Celje vabi ob 100-letnici Malgajeve smrti in bojev za slovensko severno mejo do 14. maja v prvo nadstropje knjižnice na ogled gostujoče razstave Poročnik Franjo Malgaj (1894-1919).  Poročnik Franjo Malgaj, 20. 11. 1894–6. 5. 1919, častnik generala Rudolfa Maistra, borec za severno mejo, je prvi slovenski častnik, ki je s svojo enoto prostovoljno prišel na Koroško, da bi koroške Slovence priključili njihovi matični domovini. Malgajeva zasluga je, da je Mežiška dolina (ki danes šteje skoraj 26.500 prebivalcev) pripadla Jugoslaviji oz. matični domovini Sloveniji. Prva svetovna vojna je močno spremenila odnose med »velikimi in malimi ljudmi« in tudi vplivala na razmah pismenosti. Vojaki na frontah so svoje vojaško življenje neposredno dokumentirali v osebnih dnevnikih, pismih, spominih in na razglednicah, ki so jih pošiljali domačim. Po zaslugah sorodnikov se je ohranila tudi obsežna korespondenca Franja Malgaja, ki je sestavni del razstave, ki smo jo pripravili v sodelovanju Knjižnico Šentjur. 

6. maja 1895 se je rodil Srečko Puncer, borec za severno mejo

Kamra.si, 6. maj 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...6. maja 1895 se je v Loki pri Zidanem Mostu rodil Srečko Puncer (uradno Feliks Puncer), borec za severno mejo. Umrl je 29. aprila 1919 (Vovbre na Koroškem, Avstrija). Oče in mati Srečka (Feliksa) Puncerja sta bila Savinjčana, vendar je družina sprva živela v Loki pri Zidanem Mostu, kjer je imela mati v najemu gostilno. Leta 1904, ko je bil Srečko v 3. razredu, so se preselili v Braslovče, kjer so starši imeli v lasti hišo. Po končani osnovni šoli in nižji gimnaziji je na takratni nemški gimnaziji v Celju maturiral leta 1916.Že pred izbruhom vojne je postal aktiven simpatizer preporodovcev, saj je že v času balkanske vojne organiziral Jugoslovansko dijaško organizacijo in vodil narodno radikalno usmerjeno dijaštvo, ki je v okviru literarnega krožka Kondor izdajalo glasilo Savinja. Zaradi proslovanske in proslovenske usmerjenosti je zgodaj postal politično sumljiv in pod nadzorom, zato so ga kmalu po maturi poklicali k vojakom.Takoj po končani vojni se je priključil Malgajevim borcem za severno mejo in med drugim v Velikovcu urejal tednik Jugoslovanski Korotan.29. 4. 1919. leta je pri Vovbrah v boju s pripadniki »avstrijskega hajmatdinsta« padel in z vsemi častmi so ga pokopali v Braslovčah.   Vir: http://www.celjskozasavski.si/ Biografsko geslo je pripravil Branko Goropevšek in je bilo preneseno iz Celjskega biografskega leksikona (2003–2007); za ažuriranje gesla skrbi Osrednja knjižnica Celje.

Malgajevo leto – 100. obletnica smrti Franja Malgaja

Kamra.si, 5. maj 2019 ― Občina Šentjur letos posebej slovesno obeležuje 100-letnico smrti rojaka, borca za severno mejo, Franja Malgaja. Program je pripravila posebna delovna skupina, v naslednjih dneh pa se obeta pestro dogajanje, z osrednjo akademijo KOROŠKI DAN v nedeljo zvečer v Ipavčevem kulturnem centru Šentjur. Prijazno vabljeni na vse prireditve:  Nedelja, 5. maja 2019,  ob 19. uri, Ipavčev kulturni center Šentjur       KOROŠKI DAN – osrednja akademija ob začetku Malgajevega leta s slavnostnim govornikom dr. Feliksom J. Bistrom. Nastopila bosta Mešani in Mladinski pevski zbor Danica, ki delujeta v okviru Slovenskega prosvetnega društva iz Šentprimoža.         Org.: Knjižnica Šentjur v sodelovanju z JSKD OI Šentjur            Ponedeljek, 6. maja 2019, ob 11. uri, Pokopališče Šentjur POLAGANJE VENCA NA GROBU S KOMEMORACIJO – v kulturnem programu sodelujejo učenci Osnovne šole Franja Malgaja Šentjur.                                        Org.: Domoljubno društvo Franjo Malgaj Šentjur in Osnovna šola Franja Malgaja Šentjur       Ponedeljek, 6. maja 2019, ob 18. uri, Galerija Zgornji trg Šentjur          OTVORITEV RAZSTAVE FRANJO MALGAJ – v kulturnem programu sodeluje Ženski pevski zbor Skladateljev Ipavcev Šentjur.                                         Org.: Občina Šentjur v sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine Celje                          Četrtek, 9. maja 2019, ob 9. uri, Dvorana v II. nadstropju Občine Šentjur PREDSTAVITEV STRIPA FRANJO MALGAJ avtorjev Gašperja Krajnca in Marijana Pušavca.                               Org.: RAK – OE Ljudska univerza Šentjur          Sobota, 11. maja 2019, ob 9. uri, OŠ Hruševec Šentjur MEDGENERACIJSKI POHOD PO POTI ROJAKA FRANJA MALGAJA V ŠENTJURJU – začetek pohoda pri OŠ Hruševec Šentjur, mimo njegove rojstne hiše, do Muzeja južne železnice, v Zgornji trg, zaključek pohoda na Mestnem trgu pri njegovem spomeniku.                 Org.: RAK  - TIC Šentjur                              Julija 2019, ograja Športnega parka Šentjur FILATELISTIČNA R

29. aprila 1919 je umrl Srečko Puncer, borec za severno mejo

Kamra.si, 29. april 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...29. aprila 1919 (Vovbre na Koroškem, Avstrija) je umrl Srečko Puncer (uradno Feliks Puncer), borec za severno mejo. Rodil se je 6. maja 1895 v Loki pri Zidanem Mostu.  Oče in mati Srečka (Feliksa) Puncerja sta bila Savinjčana, vendar je družina sprva živela v Loki pri Zidanem Mostu, kjer je imela mati v najemu gostilno. Leta 1904, ko je bil Srečko v 3. razredu, so se preselili v Braslovče, kjer so starši imeli v lasti hišo. Po končani osnovni šoli in nižji gimnaziji je na takratni nemški gimnaziji v Celju maturiral leta 1916. Že pred izbruhom vojne je postal aktiven simpatizer preporodovcev, saj je že v času balkanske vojne organiziral Jugoslovansko dijaško organizacijo in vodil narodno radikalno usmerjeno dijaštvo, ki je v okviru literarnega krožka Kondor izdajalo glasilo Savinja. Zaradi proslovanske in proslovenske usmerjenosti je zgodaj postal politično sumljiv in pod nadzorom, zato so ga kmalu po maturi poklicali k vojakom.Takoj po končani vojni se je priključil Malgajevim borcem za severno mejo in med drugim v Velikovcu urejal tednik Jugoslovanski Korotan.   29. 4. 1919. leta je pri Vovbrah v boju s pripadniki »avstrijskega hajmatdinsta« padel in z vsemi častmi so ga pokopali v Braslovčah.   Vir: http://www.celjskozasavski.si/ Biografsko geslo je pripravil Branko Goropevšek in je bilo preneseno iz Celjskega biografskega leksikona (2003–2007); za ažuriranje gesla skrbi Osrednja knjižnica Celje.

Jože Žlaus: Pisanice v modrem

Kamra.si, 16. april 2019 ― Osrednja knjižnica Celje vabi do 26. aprila v prvo nadstropje na ogled priložnostne razstave Pisanice v modrem avtorja Jožeta Žlausa. Jajce je splošno razširjen prastar simbol, ki ga najdemo v skoraj vseh preprostih in razvitih svetovnih verovanjih in ljudskih izročilih. Je indoevropski pomladni simbol. V krščanski ikonografiji simbolizira jajce Kristusovo vstajenje, ponovno stvarjenje in upanje, podobno kot v verovanjih, ki so precej starejša od krščanstva. Krašenje velikonočnih jajc je bilo razširjeno zlasti pri slovanskih narodih. V Sloveniji pa v vseh slovenskih pokrajinah, vendar se je starejših primerkov ohranilo zelo malo. Še največ okrašenih velikonočnih jajc, ki se uvrščajo med najlepše primerke v Evropi, se je ohranilo v Beli krajini. Belokranjske pisanice so izdelovali na kmetijah v tako imenovani batik tehniki. Površine, ki naj bi po barvanju ostale nepobarvane, se prekrijejo z voskom in se barva na teh mestih jajčne lupine ne prime. Obarvani so samo tisti deli, ki niso bili zaščiteni. Pri krašenju so uporabljali vodoravne in navpične črte, dobljena polja pa so okrasili s pikami, simboli, ornamenti, , napisi in drugimi vzorci. Razen v Beli krajini so poslikavali s to tehniko tudi »remenke« v Prekmurju. Te so pobarvane z živimi in pastelnimi barvami z rastlinskimi motivi, različnimi simboli in ornamenti. V Beli krajini in Prekmurju poznajo še drsanke. Ornamenti so izpraskani z ostro konico na pobarvano jajčno lupino. Na njih ne najdemo geometrijskih ornamentov, ampak nam kažejo izjemno realistično in plastično izdelane rastlinske motive, portrete ljudi, hiše in krščanske simbole. V sodobnosti se poleg te izjemne kulturne dediščine vrivajo v velikonočno ustvarjalnost tudi številni banalni potrošniški izdelki, kot so jajca iz plastike in drugih agresivnih gradiv. Jože Žlaus se je v svojem ciklusu lotil izdelave pisanic na nekoliko drugačen način. Motivi, ki so nam predstavljeni na 50 grafičnih listih so izbor najlepših belokranjskih pisanic po originalni ma

6. aprila 1860 se je v Ljubljani rodil celjski fotograf Feliks (Srečko) Magolič

Kamra.si, 6. april 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...6. aprila 1860 se je v Ljubljani rodil celjski fotograf Feliks (Srečko) Magolič.  Umrl je 26. junija 1943 v Ljubljani.  Od leta 1890 je bil tehnični vodja Narodne tiskarne v Celju, ki jo je ustanovil Dragotin Hribar. Bil je tiskarski strokovnjak, slikar samouk in fotoamater.15. oktobra 1896 je v Celju odprl svoj fotografski atelje Apolon na vrtu hotela Pri kroni na Wokaunovem trgu 10. V maju 1897 si je od občine pridobil dovoljenje za postavitev reklamnega okna na hiši v Graški ulici 16, kjer je razstavljal svoje izdelke. Številne njegove fotografije so označene z »odlikovan v Amsterdamu«. V obdobju nacionalnih bojev med Nemci in Slovenci v Celju je bil jasno opredeljen za slovensko stran - je prvi »narodni fotograf« - prav tako kot kasneje njegov naslednik Wilhelm Pick, ki je nasledil njegov atelje leta 1903.Magolič je svojo obrt opravljal do leta 1901, ko jo je prepisal na svojo ženo Uršulo in kasneje, kot že omenjeno, na češkega priseljenca Wilhelma Picka.Leta 1903 se je preselil v Ljubljano. V letih 1891 in 1897 si je veliko dopisoval z dr. Frančiškom Lampetom, teologom, urednikom revije Dom in svet in zavzetim fotografom, na temo različnih tehničnih vprašanj (o povečavah, aparatih, razstavah itd.).Njegove fotografske motive najdemo reproducirane v Domu in svetu, v Ilustrovanem narodnem koledarju, Seidlovi knjigi o Savinjskih Alpah, v Slovanu itd.Bil je tudi založnik razglednic.Biografsko geslo je pripravil Janko Germadnik in je bilo preneseno iz Celjskega biografskega leksikona (2003–2007); za ažuriranje gesla skrbi Osrednja knjižnica Celje. Vir: http://www.celjskozasavski.si/osebe/magoli%C4%8D-sre%C4%8Dko-feliks/299/   Priporočamo tudi: Feliks Magolič - celjski fotograf (1896–1903)

1. aprila 1848 - začel je izhajati prvi celjski časnik Cillier Wochenblatt

Kamra.si, 1. april 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...1. aprila 1848 - začel je izhajati prvi celjski časnik Cillier Wochenblatt.  Cillier Wochenblatt (slovensko Celjski tednik) je bil časopis v nemšken jeziku, ki je pričel izhajajati leta 1848 v Celju. Ustanovil ga je tiskar Janez Krstnik Jeretin, njegova urednika pa sta bila J. E. Ganser ter Vincenz Prasch. Slednji je skrbel za uredništvo tudi pri kasnejšemu Cillier Zeitungu (Celjski časopis), v katerega se je Cillier Wochenblatt istega leta preimenoval. Časopis se je pod vplivom revolucionarnega leta 1848 zavzemal za enake pravice slovenskega ter nemškega prebivalstva. Istega leta pa je verjetno zaradi pomanjkanja zanimanja bralcev prenehal izhajati. Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Cillier_Wochenblatt Časopis je digitalni obliki dostopen na povezavi ... Digitalizacijo in objavo v Digitalni knjižnici Slovenije je omogočila Osrednja knjižnica Celje.

Štajer-Mark. Po sledeh skupne preteklosti

Kamra.si, 28. marec 2019 ― Osrednja knjižnica Celje vabi na odprtje razstave in predavanje z naslovom »ŠTAJER-MARK. Po sledeh skupne zgodovine: razglednice zgodovinske Spodnje Štajerske (1890–1920)«. V četrtek, 4. aprila 2019 ob 17. uri v drugem nadstropju Osrednje knjižnice Celje. Odprtju razstave bo nato ob 18. uri v Levstikovi dvorani sledilo predavanje ene od avtoric razstave mag. dr. Karin Almasy (Univerza v Gradcu) z naslovom »‘Tukaj nekje pa poteka moje življenje!' Česa se lahko naučimo z razglednic s Spodnje Štajerske iz obdobja med 1890 in 1920«. Razstava predstavlja razglednice na edinstven način, saj te nimajo več le vloge sporočanja počitniških vtisov, ampak so nosilke zgodovine. Razglednice so bile vsakdanji komunikacijski medij, ki ga je uporabljala večina prebivalstva tistega časa, zato nudijo tudi pogled »od spodaj« oz. pogled preprostih, »malih« ljudi tistega časa. Projektna skupina z Univerze v Gradcu (Karin Almasy, Eva Tropper, Jernej Kosi, Martin Sauerbrey in Bianca Sieberer pod vodstvom projekta Heinricha Pfandla) je od leta 2016 pregledala več tisoč zgodovinskih razglednic iz obdobja med letoma 1890 in 1920, ki so bile poslane na območju zgodovinske Spodnje Štajerske. Gre za projekt, ki ga je finančno podprl Avstrijski znanstveni sklad (FWF) in je presegel državne meje, saj so v njem udeleženi tako slovenske kot avstrijske ustanove in zbiratelji. Izsledke svojega večletnega proučevanja avtorji predstavljajo javnosti z razstavo in istoimenskim katalogom pod naslovom »ŠTAJER-MARK. Po sledeh skupne zgodovine: razglednice zgodovinske Spodnje Štajerske (1890–1920)«. Razstava bo na ogled v 2. nadstropju do 31. maja 2019.

Alma Karlin

NUK, 23. marec 2019 ― Nenavadna ženska, bitje ženskega spola, kakor je Alma M. Karlin (1889-1950, Celje) imenovala sebe, pisateljica, svetovna popotnica, raziskovalka, poliglotka in teozofinja ter svetovljanka, je eminentna celjska osebnost, ki je neizbrisljivo zasidrana v spominu mesta in njegovih prebivalcev. V slovenskem kulturnem spominu vedenje o njej in zavedanje o njenem literarnem, raziskovalnem in duhovnem izročilu najprej vedno trči ob nacionalni predsodek - »saj je bila Nemka, saj je pisala v nemščini«. V Osrednji knjižnici Celje so se odločili to unikatno osebnost predstaviti v vseh njenih razsežnostih. Virtualno domovanje A. K. bo imelo glede na dinamično naravo spleta mnogo prostorov, prostorčkov in kotičkov. V primerjavi z njenim zadnjim resničnim domom v Pečovniku nad Celjem, ki se je sesedel sam vase, ga bodo vzdrževali, obnavljali in širili. Trenutno odpirajo vrata sprejemnice in vabijo k ogledu! Razstavo pripravil: Marijan Pušavec, Osrednja knjižnica Celje, vizualna podoba: Damijan Kracina, tehnična izvedba: Damjan Leban SPLETNA RAZSTAVA   spletne razstave Images: 
še novic