Mestni muzej Idrija, 12. februar 2019 ― Poslovil se je naš dolgoletni sodelavec in prijatelj, muzealec, kulturni in politični delavec, profesor in publicist Tomaž Pavšič. Tomaž je bil doma iz Otaleža, skromne domačije ob glavni cesti Idrija–Tolmin, v neposredni bližini nekdanje rapalske meje. V času trpkih preizkušenj za slovenski narod je v njem vzniknila ljubezen do domače zemlje, predvsem pa do slovenskega jezika. Po študiju slavistike na Filozofski fakulteti in odsluženi vojaščini je bil profesor na idrijski gimnaziji. Od tam ga je pot vodila v kulturne vode. Postal je tajnik Zveze kulturno-prosvetnih organizacij v idrijski občini. V začetku 70. let 20. stoletja se je pridružil goriškim muzealcem na gradu Kromberk. Krajši čas je vodil tudi Tolminski muzej, takrat še enoto Goriškega muzeja. Leta 1980 je pomembno okrepil idrijske muzejske vrste. Bil je prvi redno zaposleni kustos in kot kustos dokumentalist ostal med nami do leta 1993. Zadnja aktivna leta pred upokojitvijo je deloval kot konzul v Trstu. Kot se je sam rad spominjal, so bila to njegova najlepša in ustvarjalna leta. Čeprav se je muzejska ekipa od začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja že dodobra spremenila, je Tomaževa muzejska zapuščina med nami še vedno živa: v dokumentaciji, na razstavah, v spominih na naša srečanja in sodelovanja ob različnih priložnostih ter v anekdotah, ki Tomaža rišejo kot umirjenega, a tudi hudomušnega človeka. Znana je Tomaževa navezanost na slovenski zamejski prostor, kjer je imel številne prijatelje. Tudi muzealci smo pod njegovim vodstvom odkrivali sledi narodnega buditelja Ivana Trinka in drugih zavednih Slovencev na oni strani meje, spoznavali lepote Benečije in Rezije, klenost in vztrajnost tamkajšnjih prebivalcev ter bogastvo kulturne dediščine zamejskega prostora. V muzejski dokumentaciji je zapisan kot avtor razstave o življenju in delu pisatelja Franceta Bevka, ki je bila odprta ob 100-letnici pisateljevega rojstva leta 1990 in je še vedno na ogled na Bevkovi domačiji v Zakojci. Tomaž