1. maja 1931 se je v Ajdovščini rodil Marijan Brecelj, slovenski bibliograf, prevajalec, urednik, literarni zgodovinar, slovaropisec in bibliotekar

Kamra.si, 1. maj 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...1. maja 1931 se je v Ajdovščini rodil Marijan Brecelj, slovenski bibliograf, prevajalec, urednik, literarni zgodovinar, slovaropisec in bibliotekar. Umrl je 29. oktobra 2019 v Novi Gorici.  Marijan Brecelj je bil knjižničar, pesnik, bibliograf, leksikograf in izdajatelj. Rodil se je v Ajdovščini, kjer je obiskoval tudi osnovno šolo, nato je odšel na klasično gimnazijo v Gorici, po letu 1947 je šolanje nadaljeval v novoustanovljeni gimnaziji v Šempetru pri Gorici. Že kot dijak se je aktivno udejstvoval v goriškem in novogoriškem kulturnem življenju, predvsem kot literat (Mlada setev, Vesna), a tudi kot urednik (Šestošolec). Po končani gimnaziji je nekaj časa preživel v Ljubljani, kjer je študiral slavistiko, a je študij opustil in se vrnil na Primorsko. Leta 1954 se je zaposlil v Študijski knjižnici v Novi Gorici in postal njen prvi strokovni delavec. Leta 1956 se je za nekaj mesecev zaposlil v Kopru kot ravnatelj takratne Ljudske knjižnice, se vrnil v novogoriško knjižnico in tam kot vodja študijskega oddelka ostal do leta 1978. Vse do upokojitve leta 1990 je bil nato zaposlen v knjižnici Goriškega muzeja z nazivom častni bibliotekarski sodelavec. Več kot 50 let je skrbel tudi za Škrabčevo knjižnico na Kostanjevici v Novi Gorici, in jo urejal. Bil je zunanji odbornik Društva bibliotekarjev Slovenije in od leta 1962 član uredniškega sveta revije Knjižnica.

V Žalcu na ogled razstava Vladimirja Makuca Slike in kipi

Misli, 5. marec 2021 ― V Savinovem likovnem salonu Žalec so danes odprli razstavo Vladimirja Makuca Slike in kipi. Razstavo, ki bo na ogled do konca aprila, so pripravili v sodelovanju z Goriškim muzejem Kromberk - Nova Gorica, ki poseduje donacijo njegovih del. Kustosinja razstave pa je Breda Ilich Klančnik, so sporočili iz Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec.

29. oktobra 2019 je v Novi Gorici umrl Marijan Brecelj, slovenski bibliograf, prevajalec, urednik, literarni zgodovinar, slovaropisec in bibliotekar

Kamra.si, 29. oktober 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...29. oktobra 2019 je v Novi Gorici umrl Marijan Brecelj, slovenski bibliograf, prevajalec, urednik, literarni zgodovinar, slovaropisec in bibliotekar. Rodil se je 1. maja 1931 v Ajdovščini.  Marijan Brecelj je bil knjižničar, pesnik, bibliograf, leksikograf in izdajatelj. Rodil se je v Ajdovščini, kjer je obiskoval tudi osnovno šolo, nato je odšel na klasično gimnazijo v Gorici, po letu 1947 je šolanje nadaljeval v novoustanovljeni gimnaziji v Šempetru pri Gorici. Že kot dijak se je aktivno udejstvoval v goriškem in novogoriškem kulturnem življenju, predvsem kot literat (Mlada setev, Vesna), a tudi kot urednik (Šestošolec). Po končani gimnaziji je nekaj časa preživel v Ljubljani, kjer je študiral slavistiko, a je študij opustil in se vrnil na Primorsko. Leta 1954 se je zaposlil v Študijski knjižnici v Novi Gorici in postal njen prvi strokovni delavec. Leta 1956 se je za nekaj mesecev zaposlil v Kopru kot ravnatelj takratne Ljudske knjižnice, se vrnil v novogoriško knjižnico in tam kot vodja študijskega oddelka ostal do leta 1978. Vse do upokojitve leta 1990 je bil nato zaposlen v knjižnici Goriškega muzeja z nazivom častni bibliotekarski sodelavec. Več kot 50 let je skrbel tudi za Škrabčevo knjižnico na Kostanjevici v Novi Gorici, in jo urejal. Bil je zunanji odbornik Društva bibliotekarjev Slovenije in od leta 1962 član uredniškega sveta revije Knjižnica.
Novice: Tolminski <mark>muzej</mark> z vami že 70 let

Novice: Tolminski muzej z vami že 70 let

Tolminski muzej, 18. marec 2020 ― Tolminski muzej v različnih organizacijskih oblikah že 70 let skrbi za premično ter nesnovno dediščino Gornjega Posočja in je obenem najstarejša muzejska ustanova na Goriškem. Od leta 2000, odkar deluje pod nazivom Tolminski muzej, je posoški prostor zaznamoval s stalnimi razstavami v Tolminu, Podbrdu, na Grahovem ob Bači, Ponikvah, v Kobaridu, Breginju, Podbeli, Potokih, Krnu in Bovcu. Poskrbel je za posebno muzejsko predstavitev ...

Predavanje Davorja Kernela – Raba kamna v Postojni in okolici

Knjižnica Postojna, 27. januar 2020 ― V četrtek, 6. februarja, ob 18. uri vas vabimo v čitalnico na predavanje mag. DAVORJA KERNELA Raba kamna v Postojni in okolici (pridobivanje, bdelava in uporaba). Lep primerek uporabe kamna je tudi spomenik posvečen Miroslavu Vilharju. Davor Kernel, doma iz Koč, je magister zgodovinskih ved in muzejski svetovalec v Goriškem muzeju. Raziskuje različne zgodovinske, umetnostno zgodovinske in etnološke teme.
Novice: Andrej Šavli: Vrsta skozi čas - Predstavitev knjige

Novice: Andrej Šavli: Vrsta skozi čas - Predstavitev knjige

Tolminski muzej, 7. november 2019 ― Ob stoletnici tolminskega učiteljišča bomo v Tolminskem muzeju predstavili knjigo Andreja Šavlija Vrsta skozi čas. V knjigi avtor, ki je tudi sam obiskoval tolminsko učiteljišče, s preglednimi biografijami predstavlja profesorje in dijake koprskega (1875–1909) in goriškega učiteljišča (1909–1915), zaposlovalnih tečajev med prvo svetovno vojno (1915–1919) ter tolminskega učiteljišča ...
Popolna zapora odseka ceste med Godovičem in Idrijo v času od 29. julija do 1. septembra 2019

Popolna zapora odseka ceste med Godovičem in Idrijo v času od 29. julija do 1. septembra 2019

Mestni muzej Idrija, 8. julij 2019 ―   Spoštovani obiskovalci lokacij Mestnega muzeja Idrija! Naj vam predvidena popolna zapora odseka ceste med Godovičem in Idrijo v času od 29. julija do 1. septembra 2019 nikar ne spremeni odločitve, da bi obiskali kraje na Idrijskem in Cerkljanskem. V  Idrijo se lahko z Goriške, Notranjske, iz Vipavske doline in osrednje Slovenije pripeljete po cesti: Logatec–Kalce–Godovič–Veharše–Dole–Idrija […] The post Popolna zapora odseka ceste med Godovičem in Idrijo v času od 29. julija do 1. septembra 2019 appeared first on Mestni muzej Idrija.
Ponudba knjig ob simpoziju o staroverstvu, mitologiji, folklori in zgodovini

Ponudba knjig ob simpoziju o staroverstvu, mitologiji, folklori in zgodovini

Društvo Slovenski staroverci, 3. julij 2019 ― Za vse knjižne molje bomo tudi letos ob simpoziju ponudili pestro prodajo knjig o staroverstvu, mitologiji, folklori in zgodovini. Na voljo bodo knjige založb Beletrina, ZRC SAZU, Goriški muzej in Društvo Staroverci. Vse knjige bodo na voljo po znižani ceni! Nekaj aktualnih naslovov pripenjamo spodaj, s poudarjeno zadnjo knjigo Zmaga Šmitka, ki bo predstavljena na […]

Odpira se Muzej tihotapstva

Dnevnik, 15. maj 2019 ― V prostorih nekdanjega maloobmejnega prehoda na Pristavi pri Novi Gorici bodo v soboto odprli Muzej tihotapstva. V njem bo domovala tudi razstava Na šverc! o tihotapljenju na goriški meji v času socialistične Jugoslavije, katere avtor je kustos...

3. maja 1903 je umrl Simon Rutar, slovenski zgodovinar ...

Kamra.si, 2. maj 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...3. maja 1903 je v Ljubljani umrl Simon Rutar, slovenski zgodovinar, geograf in arheolog. Rodil se je 12. oktobra 1851 v Krnu. Maturiral je na goriški gimnaziji in se je po odsluženem enoletnem vojaškem roku (1872/73) vpisal na graško univerzo na študij zgodovine in geografije. Postal je eden prvih slovenskih univerzitetno šolanih zgodovinarjev. Po koncu študija je služboval na srednjih šolah in nato v muzejih v Splitu in v Ljubljani. Bil je ploden pisec in je napisal vrsto del o zgodovini in arheologiji, velja tudi za začetnika slovenske arheološke terminologije. Med drugim je napisal obsežno Zgodovino Tolminskega. Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Simon_Rutar
V SPOMIN TOMAŽU PAVŠIČU, IDRIJSKEMU MUZEALCU

V SPOMIN TOMAŽU PAVŠIČU, IDRIJSKEMU MUZEALCU

Mestni muzej Idrija, 12. februar 2019 ― Poslovil se je naš dolgoletni sodelavec in prijatelj, muzealec, kulturni in politični delavec, profesor in publicist Tomaž Pavšič. Tomaž je bil doma iz Otaleža, skromne domačije ob glavni cesti Idrija–Tolmin, v neposredni bližini nekdanje rapalske meje. V času trpkih preizkušenj za slovenski narod je v njem vzniknila ljubezen do domače zemlje, predvsem pa do slovenskega jezika. Po študiju slavistike na Filozofski fakulteti in odsluženi vojaščini je bil profesor na idrijski gimnaziji. Od tam ga je pot vodila v kulturne vode. Postal je tajnik Zveze kulturno-prosvetnih organizacij v idrijski občini. V začetku 70. let 20. stoletja se je pridružil goriškim muzealcem na gradu Kromberk. Krajši čas je vodil tudi Tolminski muzej, takrat še enoto Goriškega muzeja. Leta 1980 je pomembno okrepil idrijske muzejske vrste. Bil je prvi redno zaposleni kustos in kot kustos dokumentalist ostal med nami do leta 1993. Zadnja aktivna leta pred upokojitvijo je deloval kot konzul v Trstu. Kot se je sam rad spominjal, so bila to njegova najlepša in ustvarjalna leta. Čeprav se je muzejska ekipa od začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja že dodobra spremenila, je Tomaževa muzejska zapuščina med nami še vedno živa: v dokumentaciji, na razstavah, v spominih na naša srečanja in sodelovanja ob različnih priložnostih ter v anekdotah, ki Tomaža rišejo kot umirjenega, a tudi hudomušnega človeka. Znana je Tomaževa navezanost na slovenski zamejski prostor, kjer je imel številne prijatelje. Tudi muzealci smo pod njegovim vodstvom odkrivali sledi narodnega buditelja Ivana Trinka in drugih zavednih Slovencev na oni strani meje, spoznavali lepote Benečije in Rezije, klenost in vztrajnost tamkajšnjih prebivalcev ter bogastvo kulturne dediščine zamejskega prostora. V muzejski dokumentaciji je zapisan kot avtor razstave o življenju in delu pisatelja Franceta Bevka, ki je bila odprta ob 100-letnici pisateljevega rojstva leta 1990 in je še vedno na ogled na Bevkovi domačiji v Zakojci. Tomaž
še novic