16. februarja 1905 je v Bruslju umrl Cesare Dell’Acqua, akademski slikar

Kamra.si, 16. februar 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...16. februarja 1905 je v Bruslju umrl Cesare Dell’Acqua, akademski slikar. Rodil se je 22. julija 1821 v Piranu. Slikar Cesare Dell’Acqua, rojen v Piranu, sodi med priznane slikarje 19. stoletja. Uveljavil se je kot slikar zgodovinskih in žanrskih motivov, kot portretist ter kot dekorativni slikar. Njegov opus obsega olja na platnu, akvarele, risbe in knjižne ilustracije. Sodeloval je tudi s hčerko Eve kot scenarist pri njenih operetah in drugih glasbenih delih. Starša Andrea Dell’Acqua iz Kopra in Caterina Lengo iz Trsta sta se poročila 10. januarja leta 1808. Oče je bil sodnik, zaposlen najprej na kazenskem oddelku sodišča v Kopru in od leta 1809 na sodišču v Piranu. Očetova prezaposlitev je botrovala preselitvi družine v Piran, kjer so živeli do očetove smrti leta 1826. Cesare je bil najmlajši izmed petih otrok. V krstno knjigo, ki jo hranijo v kapiteljskem arhivu cerkve sv. Jurija v Piranu, je vpisan pod imenom Cesare Felix Georges Dell’Acqua. Njegova rojstna hiša v Piranu se danes nahaja na Vidalijevi ulici 11 (tedaj Via Delfin). Po očetovi smrti se je mati z otroci preselila najprej v Koper in leta 1833 v Trst. Po šolanju v Kopru in Trstu se je moral Cesare takoj zaposliti, čeprav ga je veselilo likovno ustvarjanje.Zanj se je zavzel beneški kipar Pietro Zandomeneghi (1806-1866), mu svetoval študij slikarstva in si skupaj skupaj s tržaškim zgodovinarjem Pietrom Kandlerjem (1804-1872) prizadeval, da je dobil občinsko štipendijo. Ta mu je omogočila odhod v Benetke, kjer je od leta 1842 do 1847 študiral na Akademiji lepih umetnosti (Academia delle Belle Arti).Septembra leta 1844 je bil med izbranimi slikarji, ki so ovekovečili obisk cesarja Ferdinanda I v Trstu. Avstrijski Lloyd je leta 1845 izdal album s šestnajstimi litografijami o dogodku; avtor devetih je Dell’Acqua.Po študiju je krajši čas potoval po evropskih prestolnicah umetnosti (Dunaj, München, Pariz). Leta 1848 se je preselil v Bruselj, kamor se je že prej preselil

1. februarja 1918 se je v Kranjski Gori rodila Marica Globočnik, ljubiteljska gledališka igralka

Kamra.si, 1. februar 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...1. februarja 1918 se je v Kranjski Gori rodila Marica Globočnik, ljubiteljska gledališka igralka. Umrla je 21. septembra 2016 v Kranjski Gori Jakeljnovi niso bili bogati, šteli so se med bajtarje, imeli pa so spretne roke in veliko veselja do pripovedovanja zgodb. Peter Jakelj (Smerinjekov), oče Marice Globočnik, je Rudiju in Josipu Vandotu pripovedoval pravljice o Pehti, Bédancu in Kosobrinu. Jakeljnovi so imeli tudi velik smisel za igralsko umetnost. Igre so igrali kar po domačijah in pozneje na šolskem odru. V neki igri je igralo kar trinajst članov širše Jakeljnove družine. Pri enajstih letih se je gospa Marica Globočnik priključila pevskemu društvu in igralski skupini. Tudi sama je pisala in režirala igre. Vedno si je želela biti učiteljica, ker pa za to doma ni bilo denarja, je postala šivilja, s čimer pa se nikoli ni preživljala. Šivala je le za svojo družino. Sezonsko je bila zaposlena v gostinstvu in turizmu. Nekoč so za očetovo rojstno hišo potekali Kekčevi dnevi. Preoblekla se je v teto Pehto, šla med otroke in začela pripovedovati “storije iz Črne Vope”. Otroci so jo zelo lepo sprejeli, zato so jo učiteljice še večkrat povabile, da je odigrala teto Pehto. Tako je začela nastopati kot teta Pehta ter pripovedovati ljudske pravljice, vezane na izročilo njenega očeta in Josipa Vandota. K sodelovanju jo je povabila agencija Julijana v Kranjski Gori, ki je uredila Kekčevo deželo. Po desetih letih je zaradi starosti odnehala. Nekaj časa je teto Pehto še igrala doma v Pehtini kamri in v hotelih v Kranjski Gori. Umrla je konec septembra 2016 v 99. letu starosti. Leta 2017 so v okviru Mednarodnega filmskega festivala, ki je potekal v Kranjski Gori, v parku ob Pišnici v njen spomin posadili drevo in postavili spominsko tablo z njeno fotografijo. Vir: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/globocnik-marica/Avtorica gesla: Nina Jamar, Občinska knjižnica Jesenice Priporočamo tudi: Teta Pehta - Marica Globočnik

5. januarja 1848 se je v Motniku rodil Gašper Križnik, slovenski etnolog in jezikoslovec

Kamra.si, 5. januar 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...5. januarja 1848 se je v Motniku rodil Gašper Križnik, slovenski etnolog in jezikoslovec. Umrl je 26. novembra 1904 v Motniku. Gašper Križnik se je rodil 5. januarja 1848 kot prvi otrok siromašnih kmečkih staršev na Beli št. 3 pri Motniku. Rojstna hiša, po domače pri "Španu" stoji med ruševinamu motniškega gradu in farno cerkvijo sv. Jurija ter podružnično cerkvijo sv. Magdalene. Že leta 1850 se je to naselje preimenovalo v Zgornji Motnik. Hiša v kateri še vedno živijo potomci njegovega brata, ima sedaj številko Motnik 28. Gašper Križnik ni hodil v šolo, ampak se je sam naučil pisati in brati. Sam v pismu omenja, da je bil samouk in da so ga vzgajale knjige in revije. V Motniku je takrat bila organizirana šola, vendar jo je bilo treba plačevati, za kar pa ni na revni kmetiji ni bilo denarja. Že v mladosti je Križnik, morda pod vplivom motniškega učitelja Franceta Sajovica, začel izpisovati stare motniške listine, zbirati slovstveno folkloro in zapisovati ustno izročilo, ki se nanaša na zgodovino in šege trga Motnik in njegove okolice. V Motniku se je priučil čevljarskega poklica, ki ga je pogosto opravljal po hišah na gorskih kmetijah, kjer so bile številne kmečke družine. Znan je bil kot dober čevljar, ki je znal narediti tudi nove čevlje in škornje. Ker je zaslužek zadoščal le za preživetje, je čevljarsko delo dopolnjeval z zbiranjem pesmi in pripovedk, zgodovinskih podatkov, izvorov imen, skratka zapisal je vse, kar se mu je zdelo zanimivo. Za zapise, ki jih je dobival je le redko dobival plačilo. Zbrano gradivo je v pošiljal različnim ustanovam, ki so v njegovem času zbirale in objavljale narodno blago, največ pa Slovenski matici, ki je bila kot društvo za izdajanje znanstvenih in leposlovnih del ustanovljena leta 1864. Bil je tudi član zagrebškega Društva za povestnicu jugoslavensku (hr), ki je bilo predhodnik 1866 ustanovljene Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti (danes Hrvaška akademija znanosti in umetnosti).

DARILNA KARTICA HIŠE OTROK IN UMETNOSTI

Hiša otrok in umetnosti, 21. december 2020 ― Darilna kartica je odlično praznično darilo! Na njej so štirje kuponi, ki jih lahko zamenjate za štiri vstopnice v Hiši otrok in umetnosti. Veljavnost kartice je neomejena. Cena kartice je 16 evrov, poštnina je brezplačna. Več informacij in naročila na e-naslovu ali na 041663904.

26. novembra 1904 je v Motniku umrl Gašper Križnik, slovenski etnolog in jezikoslovec

Kamra.si, 26. november 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...26. novembra 1904 je v Motniku umrl Gašper Križnik, slovenski etnolog in jezikoslovec. Rodil se je 5. januarja 1848 v Motniku. Gašper Križnik se je rodil 5. januarja 1848 kot prvi otrok siromašnih kmečkih staršev na Beli št. 3 pri Motniku. Rojstna hiša, po domače pri "Španu" stoji med ruševinamu motniškega gradu in farno cerkvijo sv. Jurija ter podružnično cerkvijo sv. Magdalene. Že leta 1850 se je to naselje preimenovalo v Zgornji Motnik. Hiša v kateri še vedno živijo potomci njegovega brata, ima sedaj številko Motnik 28. Gašper Križnik ni hodil v šolo, ampak se je sam naučil pisati in brati. Sam v pismu omenja, da je bil samouk in da so ga vzgajale knjige in revije. V Motniku je takrat bila organizirana šola, vendar jo je bilo treba plačevati, za kar pa ni na revni kmetiji ni bilo denarja. Že v mladosti je Križnik, morda pod vplivom motniškega učitelja Franceta Sajovica, začel izpisovati stare motniške listine, zbirati slovstveno folkloro in zapisovati ustno izročilo, ki se nanaša na zgodovino in šege trga Motnik in njegove okolice. V Motniku se je priučil čevljarskega poklica, ki ga je pogosto opravljal po hišah na gorskih kmetijah, kjer so bile številne kmečke družine. Znan je bil kot dober čevljar, ki je znal narediti tudi nove čevlje in škornje. Ker je zaslužek zadoščal le za preživetje, je čevljarsko delo dopolnjeval z zbiranjem pesmi in pripovedk, zgodovinskih podatkov, izvorov imen, skratka zapisal je vse, kar se mu je zdelo zanimivo. Za zapise, ki jih je dobival je le redko dobival plačilo. Zbrano gradivo je v pošiljal različnim ustanovam, ki so v njegovem času zbirale in objavljale narodno blago, največ pa Slovenski matici, ki je bila kot društvo za izdajanje znanstvenih in leposlovnih del ustanovljena leta 1864. Bil je tudi član zagrebškega Društva za povestnicu jugoslavensku (hr), ki je bilo predhodnik 1866 ustanovljene Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti (danes Hrvaška akademija znanosti in umetnosti).

19. novembra 2010 je v Celju umrla Darinka Pavletič-Lorenčak, slovenska slikarka

Kamra.si, 19. november 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...19. novembra 2010 je v Celju umrla Darinka Pavletič-Lorenčak, slovenska slikarka. Rodila se je 30. decembra 1924 v Rečici ob Paki. Darinka Pavletič-Lorenčak se je Ivanu Pavletiču iz Trsta in Ani Pavletič (roj. Podberšič) iz Vrtojbe kot četrti otrok rodila 30. decembra 1924 v Rečici ob Paki. Leta 1927 sta se starša, Primorca, naselila na Polzeli na Žagi; mati je delala v tovarni nogavic, oče pa je čevljaril, slikal, rezljal, prepeval, se ukvarjal z amaterskim gledališčem. Darinkini spomini na otroštvo razkrijejo, kaj je bilo tako usodno, da se je čez leta zapisala likovni umetnosti. Takole je zapisala v svojih spominih: Tedaj je bilo moje zanimanje za očetovo, čeprav amatersko delo, le radovednost. Še zdaleč nisem pomislila, da bi tudi sama kaj podobnega počela. V šoli se namreč pri tem predmetu nisem nikoli posebno izkazala. Bilo je že v petem razredu, ko se je zgodilo. Nadučitelj Polanc, ki je bil obenem tudi vedno učitelj petega razreda, se je ustavil pred mojo klopjo. Dolgo je opazoval risbo, narisano z navadnimi barvnimi svinčniki. Še danes vem. Bil je šopek cvetja v vazi. Ko je tako molče stal za mojim hrbtom, mi je postalo nerodno in odložila sem barvice. "To si pa dobro narisala." Bilo je vse, kar mi je rekel, a šele mnogo let kasneje sem se zavedela, da so bile te besede usodne za mojo kasnejšo odločitev. Od tega dne dalje sem porabila vsak košček papirja, ki se je slučajno znašel pri hiši. Po končani osnovni šoli na Polzeli je Darinka Pavletič-Lorenčak nadaljevala šolanje na gimnaziji v Celju - tedaj je to bila nižja gimnazija ali zadnji štirje razredi sedanje osemletke - in tam so jo risanja učili znani celjski slikarji: Miroslav Modic, Albert Sirk in Cvetko Ščuka. A pot do ljubljanjske akademije je bila še dolga - otroštvo je prekinila druga svetovna vojna.

ŠtudenTeater 6.0

SiGledal, 7. oktober 2020 ― Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Gledališče Glej, Moment v sodelovanju z GT22 in Hiša otrok in umetnosti v sodelovanju s Hišino lutkovno akademijo vabijo k vpisu v novo sezono ŠtudenTeatra.
7. ZMAJ KAMIŠIBAJ

7. ZMAJ KAMIŠIBAJ

Hiša otrok in umetnosti, 6. oktober 2020 ― V Hiši otrok in umetnosti se vsako leto zbiramo ob kamišibaju, japonski obliki gledališča v sliki in besedi na majhnem lesenem odru. Letos festival poteka v soboto, 10. 10., od 17.00 dalje.  Program 7. festivala Zmaj kamišibaj ponuja najnovejšo produkcijo ljubljanskih kamišibaj ustvarjalcev v dveh programskih sklopih. Sobotni popoldanski program prinaša novosti otrokom in staršem […]
Ikone, zakladi ruskih muzejev

Ikone, zakladi ruskih muzejev

UKM, 9. september 2020 ― Fedorchuk, Alexei Katalog obravnava pomen in dediščino ikon ter predstavlja ikone z razstave ruskih ikon v Mestnem muzeju Ljubljana. "V začetku 20. stoletja se je Rusija imenovala dežela cerkva in ikon. Ikona je spremljala človeka od rojstva do smrti. Ko je na svet privekal dojenček, je družina naročila ikono svetnika, na čigar dan so otroka krstili; ko se je poročil mlad par, sta mladoporočenca za poročno darilo prejela sveti podobi, ki sta nato postali družinski svetinji in se prenašali iz roda v rod. Ikone so slikali ob življenjskih prelomnicah in na njih upodabljali svetnike, na godovne dneve katerih se je v družini zgodilo kaj pomembnega. Sveta podoba je blagoslavljala ves prostor človeškega življenja in delovanja: ikonostase in molitvene podobe v cerkvah, izbrani prostor za domače bogoslužje v hiši, ikone so visele nad hišnim pragom podeželskih dvorcev, zemljiških gospostev, v kotu kmečke izbe, obešali so jih celo v živinske staje. Posebni, prenosni križi in ikone, ki so lih uporabljali na procesijah ob prazničnih slovesnostih ali dneh žalovanja, in čudodelne svetinje, ki so romale iz cerkve v cerkev, so pravzaprav preželi celotno rusko ozemlje ter varovali prebivalce pred nesrečami in trpljenjem. Vseprežemajoča prisotnost ikon ima na ruskih tleh večstoletno tradicijo ..." (str. 13) COBISS.SI-ID - 300584960 Umetnost Založba:  Mestni muzej Ljubljana Letnica:  2019 Področje:  Umetnost

Prva DEGUSTACIJA gledaliških izobraževanj je za nami!

Ana Monro, 27. avgust 2020 ― V četrtek, 27. avgusta, se je v Studiu GAM odvila prva Degustacija gledaliških izobraževanj za otroke, mladino in odrasle. Pripravile smo jo štiri nevladne kulturne organizacije (Lutkovno gledališče FRU–FRU, Hiša otrok in umetnosti, Društvo IMPRO in Gledališče Ane Monro), ki smo se združile v konzorcij Umetnost – način življenja, in se podale na skupno misijo: vzpostaviti ... The post Prva DEGUSTACIJA gledaliških izobraževanj je za nami! appeared first on Ana Monro.

Brezplačna DEGUSTACIJA GLEDALIŠKIH IZOBRAŽEVANJ!

Ana Monro, 4. avgust 2020 ― Vas zanimajo inovativne pedagoške metode? Vabljeni 27. avgusta od 10.00 do 13.00 v Studio GAM (Trg Prekomorskih brigad 1, Ljubljana) na Degustacijo gledaliških izobraževanj za otroke mladino in odrasle, ki smo jih ”zakuhale” partnerske organizacije Lutkovno gledališče Fru-Fru, Društvo Hiša otrok in umetnosti, Društvo IMPRO in Društvo Gledališče Ane Monro, združene v konzorcij Umetnost – način življenja.  Udeležba je brezplačna, število mest pa omejeno, zato ... The post Brezplačna DEGUSTACIJA GLEDALIŠKIH IZOBRAŽEVANJ! appeared first on Ana Monro.

Vabljeni na DEGUSTACIJO GLEDALIŠKIH IZOBRAŽEVANJ!

Ana Monro, 20. julij 2020 ― Vas zanimajo inovativne pedagoške metode? Vabljeni 27. avgusta od 10.00 do 13.00 v Studio GAM (Trg Prekomorskih brigad 1, Ljubljana) na Degustacijo gledaliških izobraževanj za otroke mladino in odrasle, ki smo jih ”zakuhale” partnerske organizacije Lutkovno gledališče Fru-Fru, Društvo Hiša otrok in umetnosti, Društvo IMPRO in Društvo Gledališče Ane Monro, združene v konzorcij Umetnost – način življenja.  Udeležba je brezplačna, število mest pa omejeno, ... The post Vabljeni na DEGUSTACIJO GLEDALIŠKIH IZOBRAŽEVANJ! appeared first on Ana Monro.

Sobotne lutkodelnice

Lutkovno gledališče Maribor, 8. januar 2020 ― Z novim letom uvajamo sobotne lutkodelnice, s katerimi želimo otrokom in njihovim spremljevalcem približati inkluzivno naravo lutkovnega gledališča, ki združuje ne samo raznorazne tipe umetnosti, temveč tudi starostne skupine. Po izbranih sobotnih predstavah bodo enkrat mesečno potekale skrbno pripravljene delavnice, na katerih se bomo spoznavali s tipi umetnosti, ki jih je moč najti v Lutkovnem gledališču Maribor. Cena delavnice je 1 €.   18. januar 2020 ob 11. uri, po predstavi Ščeper in Mba "Ščeper je samotar, ki najraje spi. Njegova najljubša in edina spremljevalka je sanjska vreča, iz katere si, za vsak dremež posebej, vzame sanje." V sklopu lutkodelnice bomo s pomočjo sitotiska izdelovali svoje sanjske vreče.   22. februar 2020 ob 11. uri, po predstavi Snežna kraljica Podali se bomo v zvočno lutkodelnico, katere končni izdelek bo inštrument, ki bo zanimivo izgledal pa tudi zvenel! 21. marec 2020 ob 11. uri, po predstavi Janko in Metka Ustvarili bomo pravljično hiško, ki bo za prste obliznit! Število udeležencev je omejeno, prijave pa sprejemamo na pedagog@lg-mb.si do zapolnitve mest, oziroma do četrtka, 19. marca 2020.
še novic