Odprtje razstave del Nejča Slaparja

Gorenjski muzej, 2. julij 2021 ― Vljudno vabljeni na odprtje razstave grafika in slikarja  NEJČA SLAPARJA – RISBE 2019 – 2021 NEJČ SLAPAR & FRANCE PIBERNIK Barvni / grafični prostor poezije 1976-1979 Odprtje bo v četrtek, 8. julija 2021, ob 19. uri v galeriji Prešernove hiše v ... Read More

18. junija 1977 je v Strojni nad Prevaljami umrl Blaž Mavrel, bukovnik in ljudski pesnik

Kamra.si, 18. junij 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...18. junija 1977 je v Strojni nad Prevaljami umrl Blaž Mavrel, bukovnik in ljudski pesnik. Rodil se je 2. februarja 1896 v Gradišču pri Libeličah.  Bukovnik, pesnik. Izhajal je iz številne kmečke družine, v kateri je bilo trinajst otrok. Iz Gradič so se preselili v Grablje. Tukaj je Blaž le dve leti hodil v utrakvistično šolo na Lokovici (Holmcu). Leta 1908 se je družina povečala, zato so prodali posest in se zopet vrnili v Gradiče in kupili Strávjekovo. Od tam je moral Blaž v vojsko na koroško fronto. V vojni je bil dvakrat ranjen. Leta 1930 so Strávjekovo prodali in kupili Branáče. Blaž ni šel z družino na posest, ampak je vzel v najem bajto na Stankni, kjer je popolnoma sam živel enajst let; potem se mu je pridružila sestra Katra. Bil je bajtar, samotar in krajevni Krjavelj. Brati se je naučil iz Mohorjevih knjig, ki so ga spremljale že iz očetove hiše. Pozneje si je iz knjižnice stojanskega učitelja sposojal Dom in svet in Ljubljanski zvon. Veliko se je učil iz knjižnih ocen v Mladiki. Ob lojenkah in petrolejkah je prebiral lepo slovensko besedo. (Gregorčiča, Prešerna, Cankarja, Župančiča, Aškerca). Z nahrbtnikom je hodil po knjige tudi v Študijsko knjižnico na Ravne in prebiral Prežiha, Puškina, Solženicina, Rebulo, Dostojevskega, Tolstoja… Pisal je pesmi, v katerih je nadaljeval izročilo koroškega bukovništva. Pisal jih je v svoj zvezek in jih večkrat popravljal in prepisoval. Prav zaradi tega najdemo njegove rokopise marsikje. Veliko njegove pesniške zapuščine hrani Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne, v fototeki pa tudi precej Mavrelovih fotografij. Mavrel je tudi prevajal Prešernove nemške pesmi. Dr. Franc Sušnik ga je izbrano označil: “V vrsti koroških bukovnikov, teh nešolanih ljubimcev muz, na ljudske strune ubranih, ljubiteljev čudeža črk, pisanja in prepisovanja, je Blaž Mavrel eden tistih, ki so najviše merili do hrama učenosti”. Koroški kinoklub Prevalje je posnel o njem tri dokumentarne filme: B

Retrospektivna razstava Franca Beštra

Gorenjski muzej, 19. maj 2021 ― Vabimo Vas k ogledu retrospektivne razstave Metafizično slikarstvo, akademskega slikarja Franca Beštra.  Razstava bo na ogled od 21. maja 2021 dalje v Galeriji Prešernove hiše. Motivni svet akademskega slikarja Franca Beštra temelji na spontanem odzivanju na govorico podzavesti in na ... Read More

Pogovor z Nino Kuclar Stiković, prejemnico nagrade za mlado dramatičarko 2021

SiGledal, 8. april 2021 ― Vabljeni k ogledu pogovora z avtorico nagrajenega besedila Jutri je v sanjah izgledal drugače. Vodila ga je Ana Perne iz Slovenskega gledališkega inštituta, nastal pa je v sodelovanju Slovenskega gledališkega inštituta s Prešernovim gledališčem Kranj in Layerjevo hišo. – Nina Kuclar Stiković: "Veliko izhajam iz tega, da opazujem, kaj se okoli mene dogaja in potem ukradem situacije iz resničnega življenja, kot neka avtofikcija."

Pogovor z Niko Švab, nominiranko za Grumovo nagrado 2021

SiGledal, 1. april 2021 ― Vabljeni k ogledu pogovorov z avtoricami nominiranih besedil, ki jih vodi Ana Perne iz Slovenskega gledališkega inštituta. Nastali so v sodelovanju Slovenskega gledališkega inštituta s Prešernovim gledališčem Kranj in Layerjevo hišo. – Nika Švab, avtorica besedila Delo in deklica I.-V.: Drame tlačank: "Za to besedilo sem si želela, da bi bilo samostojno literarno delo in istočasno ponujalo nek dialog potencialni ustvarjalni ekipi potencialne uprizoritve."

Pogovor s Simono Semenič, nominiranko za Grumovo nagrado 2021

SiGledal, 30. marec 2021 ― Vabljeni k ogledu pogovorov z avtoricami nominiranih besedil, ki jih vodi Ana Perne iz Slovenskega gledališkega inštituta. Nastali so v sodelovanju Slovenskega gledališkega inštituta s Prešernovim gledališčem Kranj in Layerjevo hišo. – Simona Semenič, avtorica besedila potem že tečem: "Življenje se bo nadaljevalo drugačno, boljše ... neki vzorci se bodo spremenili."

Pogovor z Majo Šorli, dobitnico nagrade Slavka Gruma 2021

SiGledal, 29. marec 2021 ― Vabljeni k ogledu pogovora z avtorico nagrajenega besedila Tega okusa še niste poskusili. Vodila ga je Ana Perne iz Slovenskega gledališkega inštituta, nastal pa je v sodelovanju Slovenskega gledališkega inštituta s Prešernovim gledališčem Kranj in Layerjevo hišo. – Maja Šorli: "V resnici so od neke ideje za to besedilo pa do same oddaje besedila minila nekje štiri leta, pri čemer sem potem tri leta zares pisala ta tekst po delih."

22. marca 2019 je v Selnica ob Dravi umrla Zinka (Terezija) Zorko, roj. Lep, slovenska jezikoslovka in akademikinja

Kamra.si, 22. marec 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...22. marca 2019 je v Selnica ob Dravi umrla Zinka (Terezija) Zorko, roj. Lep, slovenska jezikoslovka in akademikinja. Rodila se je 24. februarja 1936 na Spodnji Kapli. . Dr. Zinka Zorko, rojena Lep, se je s svojim znanstvenoraziskovalnim delom trajno zapisala med največja slovenska jezikoslovna imena. Ob zgodovinarju dr. Jožetu Mlinariču je bila edina redna članica Slovenske akademije znanosti in umetnosti iz mariborske univerze in silno priljubljena pedagoginja. S svojo preprosto, iskreno toplino je zaznamovala vse, ki so na takšen ali drugačen način sodelovali z njo.Obiskovala je nižjo gimnazijo v Rušah in II. gimnazijo v Mariboru. Po maturi je na Filozofski fakulteti v Ljubljani študirala slovenski in ruski jezik s književnostjo. Leta 1961 je diplomirala in za diplomsko nalogo o govoru svojega rojstnega kraja Kaple, ki je zadnje koroško narečje na vzhodu, prejela študentsko Prešernovo nagrado.Po diplomi je deset let poučevala slovenščino na Šolskem centru na Ravnah na Koroškem in ruščino na ravenski gimnaziji. Profesorska pot jo je nato vodila v Maribor, kjer je leta 1971 na takratni Pedagoški akademiji postala asistentka za slovenski jezik. Pod mentorstvom akademika dr. Tineta Logarja, ki je njene dialektološke raziskave usmerjal vse do svoje smrti, je leta 1977 magistrirala, devet let kasneje pa pridobila naziv doktorice jezikovnih znanosti.S svojim znanstvenoraziskovalnim delom na področju zgodovine slovenskega jezika in slovenskih narečij je utrdila temelje slovenske dialektologije. Odkrivala je posebnosti domačih koroških govorov ter štajerskih in panonskih narečij. Proučevala je dialektizme piscev, ki so pisali na teh govornih področjih, in hišna imena na severni jezikovni meji. Na Koroškem se je še posebej posvetila proučevanju dialekta v delih Lovra Kuharja – Prežihovega Voranca; obdelala je Jamnico, Samorastnike in Solzice. Z raziskovanjem »belih lis« na dialektološkem zemljevidu Slovenije pa je na novo zarisala mej

6. februarja 1957 je v Zagrebu umrl Rudolf Stermecki, slovenski veletrgovec

Kamra.si, 6. februar 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...6. februarja 1957 je v Zagrebu umrl Rudolf Stermecki, slovenski veletrgovec. Rodil se je 22. aprila 1876 v Brezovici na Bizeljskem. Po končani osnovni šoli se je v Brežicah izučil za trgovskega pomočnika. Najprej je služboval v Kočevju in Žužemberku, leta 1905 pa se je naselil v Celju. Na križišču takratnih Rotovške in Graške ulice (danes vogal Stanetove in Prešernove) je odprl lastno manufakturo in modno trgovino, v kateri je najprej delal z enim pomočnikom in enim vajencem. Zaradi izjemne podjetnosti lastnika je podjetje vztrajno raslo. Leta 1911 je od Celjske posojilnice kupil še sosednjo hišo, v kateri je imel slovensko tiskarno Dragotin Hribar, in jo svoji pripojil. Tako je nastal tloris poslopja, ki ga je potem večkrat predelal in mu dal dokončno obliko in vsebino v letih 1937/39. Nastala je nova veleblagovnica, opremljena po takrat najsodobnejših poslovnih standardih. Stranice poslopja so merile 25 m, zgradba je imela 4 nadstropja in je bila v celoti podkletena. Tla je povsod pokrival parket, stavba je premogla električno dvigalo, centralno kurjavo in lastno telefonsko centralo.
<mark>Prešernova</mark> proslava v Mozirju (1913)

Prešernova proslava v Mozirju (1913)

Zgodovinski arhiv Celje (ZAC), 5. februar 2021 ― Pod signaturo SI_ZAC/1027/006/01013 hranimo v Fototeki Videčnik fotografijo, ki priča o Prešernovi proslavi v Mozirju leta 1913. Fotografija je del zapuščine celjskega in savinjskega publicista in zbiratelja Aleksandra Videčnika. Na fotografiji pozira številna šolska mladina, različni tipi oblek pa skoraj gotovo izpričujejo, da je nekaj otrok nastopalo v posebnem programu. Na fotografiji je identificiran tudi […] The post Prešernova proslava v Mozirju (1913) first appeared on Zgodovinski arhiv Celje - Hiša pisanih spominov.

Prešernova proslava v Mozirju (1913)

Zgodovinski arhiv Celje (ZAC), 5. februar 2021 ― Pod signaturo SI_ZAC/1027/006/01013 hranimo v Fototeki Videčnik fotografijo, ki priča o Prešernovi proslavi v Mozirju leta 1913. Fotografija je del zapuščine celjskega in savinjskega publicista in zbiratelja Aleksandra Videčnika. Na fotografiji pozira številna šolska mladina, različni tipi oblek pa skoraj gotovo izpričujejo, da je nekaj otrok nastopalo v posebnem programu. Na fotografiji je identificiran tudi […] The post Prešernova proslava v Mozirju (1913) first appeared on Zgodovinski arhiv Celje - Hiša pisanih spominov.
Gorenjski muzej pred kulturnim praznikom izdal Strip o Prešernu

Gorenjski muzej pred kulturnim praznikom izdal Strip o Prešernu

Misli, 4. februar 2021 ― V Gorenjskem muzeju so pred slovenskim kulturnim praznikom izdali Strip o Prešernu, ki sta ga ustvarila muzejska svetovalka Magda Zore in akademski slikar Jože Trobec. Strip, ki na 52 straneh prikazuje življenje pesnika Franceta Prešerna, je izšel v nakladi 1000 izvodov. Predstavljen pa je tudi na razstavi v Prešernovi hiši v Kranju.

Pred Prešernovim spomenikom (1905)

Zgodovinski arhiv Celje (ZAC), 4. februar 2021 ― V osebnem fondu SI_ZAC/1003 Brenčič Radovan hranimo tisk pesmi Josipa Stritarja: »Pred Prešernovim spomenikov v Ljubljani dne 10. septembra 1905. l.« Navdih za Stritarjevo pesem je bilo slavnostno odprtje Prešernovega spomenika v Ljubljani. Odprtje je obenem dvignilo tudi veliko prahu, saj je za afero poskrbel ljubljanski nadškof Jeglič, katerega je na spomeniku zmotilo golo oprsje […] The post Pred Prešernovim spomenikom (1905) first appeared on Zgodovinski arhiv Celje - Hiša pisanih spominov.

Pred Prešernovim spomenikom (1905)

Zgodovinski arhiv Celje (ZAC), 4. februar 2021 ― V osebnem fondu SI_ZAC/1003 Brenčič Radovan hranimo tisk pesmi Josipa Stritarja: »Pred Prešernovim spomenikov v Ljubljani dne 10. septembra 1905. l.« Navdih za Stritarjevo pesem je bilo slavnostno odprtje Prešernovega spomenika v Ljubljani. Odprtje je obenem dvignilo tudi veliko prahu, saj je za afero poskrbel ljubljanski nadškof Jeglič, katerega je na spomeniku zmotilo golo oprsje […] The post Pred Prešernovim spomenikom (1905) first appeared on Zgodovinski arhiv Celje - Hiša pisanih spominov.
še novic