17. avgusta 1880 se je v Novi vasi pri Markovcih rodil Ljudevit Pivko, učitelj in politik

Kamra.si, 17. avgust 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...17. avgusta 1880 se je v Novi vasi pri Markovcih rodil Ljudevit Pivko, učitelj in politik. Umrl je 29. marca 1937 v  Mariboru.  Maturiral je na gimnaziji v Mariboru. Glavni predmet njegovega študija na univerzah v Pragi, Krakovu, na Dunaju in v Frankfurtu je bila slavistika, vendar je vzporedno študiral tudi germanistiko. Po diplomi je bil najprej leta 1906 profesor na klasični gimnaziji v Mariboru, za tem pa na učiteljišču. Glede pisanja je imel velike načrte, vendar mu jih je prezgodnja smrt preprečila.Leta 1906 se je poročil s Čehinjo Ljudmilo Mužikovo, hčerjo ravnatelja hranilnice v Kostelcu nad Črnimi lesi, nekaj kilometrov vzhodno od Prage. Istega leta se je pridružil soustanoviteljem Sokolskega društva v Mariboru. Zavedni Čeh Emanuel Ilich je to telovadno dejavnost in sokolsko miselnost prinesel v Maribor, Pivko pa se je z njo seznanil že med študijem v Pragi. Postal je odličen telovadec, v povezavi s sokolstvom pa ga je najbolj gnala sokolska narodnoobrambna ideja, ki ji je podredil svoj odnos do telovadbe. Svoje narodnozavedno delo je sicer pričel že pri Ljudski knjižnici, ki je nastala v okviru Slovanske čitalnice, najbolj pa seveda pri Sokolih, kjer je postal član vaditeljskega zbora. V predvojnih letih je bil tudi politično aktiven, v glavnem pa se je posvečal pedagoški dejavnosti. Septembra 1917 se je kot prvi slovenski častnik uprl avstrijski oblasti. O tem podvigu je dr. Ljudevit Pivko sam napisal knjižico Proti Avstriji s podnaslovom Slike iz borbe Jugoslovanov na italijanski fronti proti Avstriji, ki je izšla v Mariboru 28. oktobra 1923. Leta 1922 je bil med soustanovitelji in do leta 1930 predsednik mariborske Jugoslovansko-čehoslovaške lige. V tem obdobju je bil tudi ploden pisec. Pivko je bil še predsednik Slovenske šolske matice (v letih 1920–1926), odbornik Zveze kulturnih društev, član vodstva mariborske Posojilnice Narodnega doma (med leti 1923–1931), tajnik Narodnega sveta za Štajersko; deloval pa je t

17. julij 1861 - ustanovljena Slovanska čitalnica v Mariboru

Kamra.si, 17. julij 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...17. julij 1861 - ustanovljena Slovanska čitalnica v Mariboru Slovanska čitalnica v Mariboru je imela pomembno vlogo v kulturnem in političnem življenju Maribora v 19. Stoletju. Namen društva oz. čitalnice je bil, da goji in utrjuje rabo slovenskega jezika, slovensko ljudsko petje, nudi članom slovenske časnike in časopise, uprizarja gledališke igre ter ustanovi knjižnico. Univerzitetna knjižnica Maribor hrani v Enoti za domoznanstvo ter Rokopisni zbirki in Zbirki drobnih tiskov precej originalnega rokopisnega gradiva in drobnih tiskov ter dokumentacijo iz slovenskih časnikov. Rokopisno gradivo Slovanske čitalnice v Mariboru je UKM pridobila kot dar leta 1941. Gradivo je sistematično urejeno in hranjeno pod ustreznimi pogoji pod signaturo Ms 201 in obsega osem vsebinskih sklopov: I. Ustanovitev in pravila, II. Pisma Slovanske čitalnice, III. Korespondenca Slovanski čitalnici, IV. Sejno gradivo in zapisniki, V. Prireditve, VI. Razne akcije, VII. Stiki z drugimi društvi in VIII. Knjižnica. Slovanska čitalnica v Mariboru ali kar Čitalnica v Mariboru je obstajala od 17. julija 1861 pa do aprila 1941, ko jo je odpravil ukrep okupacijskih oblasti.Julija 1861 so se v pisarni odvetnika dr. Ferdinanda Dominkuša sestali mariborski slovensko naravnani meščani ter tudi po vzoru hrvaških „čitaonic“ in ob neposredni spodbudi ustanovitve čitalnice v Trstu spomladi tega leta nato ustanovili prvo slovensko društvo z imenom „narodna slovanska čitavnica.“Med ustanovnimi člani najdemo odvetnika dr. Janka Serneca in dr. Jakoba Ploja, jezikoslovca Josipa Šumana in Janeza Majcigerja, glasbenika Janeza Miklošiča in zdravnika dr. Matijo Preloga.Ustanovitelji so v samem mestu imeli vzorce v društvih, v katerih so sodelovali sami, vendar je bil tam jezik nemški, njihove dejavnosti pa so bile takšne, da so bile primerne tudi za novo Slovansko čitalnico. Pri svojem delu se je čitalnica mogla zgledovati tudi po Mariborskem moškem pevskem društvu (Marburger

Pesniški večer z Lidijo Golc

Mestna knjižnica Ljubljana, 7. maj 2021 ― Lidija Golc je magistrica didaktike književnosti in pesnica. Njene pesmi se pogovarjajo z drugimi zvrstmi umetnosti: kiparstvom, slikarstvom, filmom, glasbo, z njenimi bližnjimi in daljnimi prijatelji, s preteklostjo, s Koroško na oni strani Karavank in z osvetlitvami vsega tega. Izdala je šest pesniških zbirk, brala pa bo iz zadnjih dveh: Kakor roke v objem: pesmi; Wie Hände zur Umarmung: Gedichte in Novakoronavirusnice; Newcoronaviruslings. Pogovor, ki bo potekal v živo v dvorani Slovanske knjižnice ali preko aplikacije zoom, bo vodila Erika Marolt, pele bodo sestre Kobal.

Cikel češkega in slovaškega filma: vsi dobri rojaki (1969)

Mestna knjižnica Ljubljana, 7. maj 2021 ― Legendarni češki film prikazuje dogodke v slikoviti moravski vasici. Po koncu 2. sv. vojne se vsi domačini srečujejo v vaški pivnici in se skupaj veselijo, vendar sprememba režima leta 1948 vpliva na njihovo življenje in razdeli vaško skupnost v dva nepomirljiva tabora. Film prinaša resnično pričevanje o povojnem dogajanju na češkem podeželju, predvsem pa o dramatičnem preobratu v petdesetih letih. Velja za enega najlepših in miselno globokih filmov v zgodovini češke kinematografije. Režija: Vojtěch Jasný; 120 min. Uvodna predstavitev filma: Jana ŠnytováFilm si bo mogoče ogledati v dvorani knjižnice ali spletno preko platforme Vimeo. Prijave za ogled sprejemamo na tel. št. 01 308 56 00 ali na e-naslovu slovanska@mklj.si V letu 2021 si bo mogoče preko spleta ali v dvorani knjižnice ogledati dve češki in dve slovaški projekciji. Pripravili smo jih v sodelovanju z Veleposlaništvom Češke republike v Ljubljani, Veleposlaništvom Slovaške republike v Ljubljani, Oddelkom za slavistiko Filozofske Fakultete v Ljubljani in Kulturno-umetniškim društvom Police Dubove. Za slovenske podnapise so poskrbeli študentje Oddelka za slavistiko FF. Program petek, 19. marec, ob 19.00Slovaški sodobni kratki filmi (2011–2014)42 min.; preko spletne aplikacije Vimeo. Prijave za ogled sprejemamo na tel. št. 01 308 56 00 ali na e-naslovu slovanska@mklj.si. torek, 18. maj, ob 19.00Vsi dobri rojaki (1969)režija: Vojtěch Jasný; 120 min. torek, 28 september, ob 19.00Trgovina na glavni ulici (1965)režija. J. Kadár, E. Klos; 128 min.torek, 19. oktober, ob 19.00Adelheid (1969)režija: Fratišek Vláčil; 99 min.

Cikel ruskega filma: Kukavica (2002)

Mestna knjižnica Ljubljana, 4. maj 2021 ― September leta 1944. Finskega vojaka Veikka njegova četa proglasi za izdajalca in zapusti v gozdu. Podobno usodo doživlja rdečearmejec Ivan, ki ga obtoženega izdaje peljejo na zaslišanje. V bombnem napadu njegovi stražniki umrejo, njega pa poškodovanega najde Samijka Anni. Po spletu okoliščin se tudi Veikko znajde na njeni osamljeni kmetiji, kjer ne vedo, da je Finska sklenila premirje in izstopila iz vojne. Vojna drama; režija: Aleksandr Rogožkin; 100 min. Film si bo mogoče ogledati preko platforme Vimeo. Prijave za ogled sprejemamo na tel. št. 01 308 56 00 ali na e-naslovu slovanska@mklj.si. Uvod Film   Cikel ruskega filma pripravljata Mednarodni klub slovanskih rojakov Ruslo in Slovanska knjižnica. Na večernih filmskih projekcijah letno predstavimo štiri kvalitetne filme klasične in sodobne ruske kinematografije s slovenskimi podnapisi. Uvodno predstavitev vsakega filma izvede prevajalka in članica kluba Ruslo Anja Dorošenko.Program: četrtek, 22. april 2021 ob 19.00Belo puščavsko sonce (1970)akcijski film; režija: Vladimir Motilj85 min. četrtek, 6. maj 2021 ob 19.00Kukavica (2002)vojna drama; režija: Aleksandr Rogožkin100 min. četrtek, 16. september ob 19.00Dva dneva (2011)melodrama; režija: Avdotja Smirnova90 min. četrtek, 2. december ob 19.00Novoletni očka (2014)komedija; režija: Andrej Krasavin92 min.

Slovenski Mozart: knjiga o Josipu Ipavcu - ddr. Igor Grdina

Mestna knjižnica Ljubljana, 4. maj 2021 ― »V pričujočem delu podrobno spoznamo ne le Ipavčevo življenjsko pot, ampak tudi celotno ustvarjalčevo bit, vpeto v duh časa, v katerem se je izobraževal, deloval kot zdravnik - po izobrazbi je bil tako kot njegov oče »doktor vsega zdravilstva« - in ustvarjal glasbena dela. Teh bi bilo mnogo več, če ga ne bi zaustavila kruta bolezen, ki je najprej načela njegovo duševno, potem pa tudi telesno zdravje.« - Vesna Sivec Poljanšek, Bukla Igor Grdina (1965) je doktoriral iz slovenske literarne zgodovine in zgodovine, ukvarja se predvsem z zgodovino starejše in novejše slovenske književnosti (do ok. 1950), s kulturno zgodovino in politično zgodovino 16., 18., 19. in 20. stoletja. Njegova bibliografija obsega več kot 1300 enot; od tega je več kot 30 samostojnih knjig. Ena njegovih dram je bila prevedena v ruščino in izdana v Rusiji. Bil je zaposlen na Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete v Ljubljani, kjer je bil nazadnje redni profesor za starejšo in novejšo slovensko književnost. Sedaj je znanstveni svetnik na ZRC SAZU, sodeluje tudi z AMEU-ISH in predava na programu Kulturna zgodovina na Univerzi v Novi Gorici. Biografija Josipa Ipavca je letos izšla pri založbi Beletrina. Pogovor z avtorjem bo vodila Ksenija Horvat. Dogodek si lahko ogledate na Facebook profilu Mestne knjižnice Ljubljana.

Cikel ruskega filma: Belo puščavsko sonce

Mestna knjižnica Ljubljana, 6. april 2021 ― Filmska zgodba nas popelje na vzhodno obalo Kaspijskega morja, kjer se vojak Rdeče armade Fjodor Suhov že vrsto let bori v državljanski vojni (v dvajsetih letih prejšnjega stoletja). Nemiri se še niso polegli, vojna pa se je uradno končala, zato Suhov odhaja domov. Na poti skozi puščavo pa se zaplete v lokalne dogodke ... Akcijski film, 1970; režija: Vladimir Motilj; 85 min. Film bo mogoče spremljati preko platforme Vimeo. Prijave za ogled sprejemamo na tel. št. 01 308 56 00 ali na e-naslovu slovanska@mklj.si. Cikel ruskega filma pripravljata Mednarodni klub slovanskih rojakov Ruslo in Slovanska knjižnica. Na večernih filmskih projekcijah letno predstavimo štiri kvalitetne filme klasične in sodobne ruske kinematografije s slovenskimi podnapisi. Uvodno predstavitev vsakega filma izvede prevajalka in članica kluba Ruslo Anja Dorošenko. Program: četrtek, 22. april 2021 ob 19.00Belo puščavsko sonce (1970)akcijski film; režija: Vladimir Motilj85 min. četrtek, 6. maj 2021 ob 19.00Kukavica (2002)vojna drama; režija: Aleksandr Rogožkin100 min. četrtek, 16. september ob 19.00Dva dneva (2011)melodrama; režija: Avdotja Smirnova90 min. četrtek, 2. december ob 19.00Novoletni očka (2014)komedija; režija: Andrej Krasavin92 min.

29. marca 1937 je v Mariboru umrl Ljudevit Pivko, učitelj in politik

Kamra.si, 29. marec 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...29. marca 1937 je v Mariboru umrl  Ljudevit Pivko, učitelj in politik. Rodil se je 17. avgusta 1880 Novi vasi pri Markovcih.  Maturiral je na gimnaziji v Mariboru. Glavni predmet njegovega študija na univerzah v Pragi, Krakovu, na Dunaju in v Frankfurtu je bila slavistika, vendar je vzporedno študiral tudi germanistiko. Po diplomi je bil najprej leta 1906 profesor na klasični gimnaziji v Mariboru, za tem pa na učiteljišču. Glede pisanja je imel velike načrte, vendar mu jih je prezgodnja smrt preprečila.Leta 1906 se je poročil s Čehinjo Ljudmilo Mužikovo, hčerjo ravnatelja hranilnice v Kostelcu nad Črnimi lesi, nekaj kilometrov vzhodno od Prage. Istega leta se je pridružil soustanoviteljem Sokolskega društva v Mariboru. Zavedni Čeh Emanuel Ilich je to telovadno dejavnost in sokolsko miselnost prinesel v Maribor, Pivko pa se je z njo seznanil že med študijem v Pragi. Postal je odličen telovadec, v povezavi s sokolstvom pa ga je najbolj gnala sokolska narodnoobrambna ideja, ki ji je podredil svoj odnos do telovadbe. Svoje narodnozavedno delo je sicer pričel že pri Ljudski knjižnici, ki je nastala v okviru Slovanske čitalnice, najbolj pa seveda pri Sokolih, kjer je postal član vaditeljskega zbora. V predvojnih letih je bil tudi politično aktiven, v glavnem pa se je posvečal pedagoški dejavnosti. Septembra 1917 se je kot prvi slovenski častnik uprl avstrijski oblasti. O tem podvigu je dr. Ljudevit Pivko sam napisal knjižico Proti Avstriji s podnaslovom Slike iz borbe Jugoslovanov na italijanski fronti proti Avstriji, ki je izšla v Mariboru 28. oktobra 1923. Leta 1922 je bil med soustanovitelji in do leta 1930 predsednik mariborske Jugoslovansko-čehoslovaške lige. V tem obdobju je bil tudi ploden pisec. Pivko je bil še predsednik Slovenske šolske matice (v letih 1920–1926), odbornik Zveze kulturnih društev, član vodstva mariborske Posojilnice Narodnega doma (med leti 1923–1931), tajnik Narodnega sveta za Štajersko; deloval pa je tud

25. marca 1867 se je v Veržju rodil Fran Kovačič, duhovnik, filozof, zgodovinar, narodni delavec in teolog.

Kamra.si, 25. marec 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...25. marca 1867 se je v Veržju rodil Fran Kovačič, duhovnik, filozof, zgodovinar, narodni delavec in teolog. Umrl je 19. marca 1939 v Mariboru. Po osnovni šoli v domačem kraju in Ljutomeru je do 6. razreda obiskoval gimnazijo v Varaždinu, ostala dva razreda pa nadaljeval v Zagrebu. Tam je obiskoval tudi prvi letnik bogoslovja, nato pa prestopil na mariborsko, s čimer se je njegovo zanimanje premaknilo od slovanskih kulturnozgodovinskih vprašanj, ki se jim je posvečal na Hrvaškem, na domača. Tem je poslej ostal zvest vse življenje. Ker pa je mariborsko bogoslovje potrebovalo profesorja filozofije, so Kovačiča po kratkotrajni kaplanski službi leta 1895 poslali v Rim, kjer je hkrati z obvezno filozofijo poslušal še zgodovinska predavanja. Čez dve leti je diplomiral in doktoriral na rimski dominikanski Univerzi St. Maria supra Minervam ter se še istega leta zaposlil kot ordinarij za filozofijo in fundamentalno teologijo na mariborskem Bogoslovnem učilišču. Zasnoval je temelje Zgodovinskega društva za Slovensko Štajersko, ustanovljenega 1903 v Mariboru (kasneje se je preoblikovalo v Zgodovinsko društvo v Mariboru), v katerem je do leta 1921 opravljal delo tajnika, pozneje pa je prevzel tudi predsedstvo. Zgodovinsko društvo je s svojimi zbirkami knjig, časopisja, muzejskih in arhivskih predmetov ustvarilo trdne temelje, iz katerih so po prvi svetovni vojni zrasle sedanje mariborske znanstvene ustanove: s pomočjo mestne občine Študijska knjižnica (danes Univerzitetna knjižnica Maribor) in Mestni muzej (sedaj Pokrajinski muzej Maribor), s pomočjo banovine pa Banovinski arhiv (danes Pokrajinski arhiv Maribor). Kovačič je pri vseh dejavnostih aktivno sodeloval, neposredno s svojim delom ali z vplivno besedo. Leta 1904 je društvo začelo izdajati Časopis za zgodovino in narodopisje, ki ga je Kovačič tudi urejal, od leta 1917 pa do smrti. Prizadeval si je tudi za izgradnjo Salezijanskega zavoda Marijanišče v Veržeju. V ta namen je ustanovil

18. marca 1971 je na Dolnjem Zemonu pri Ilirski Bistrici umrla Maksa Samsa, učiteljica in pesnica

Kamra.si, 18. marec 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...18. marca 1971 je na Dolnjem Zemonu pri Ilirski Bistrici umrla Maksa Samsa, učiteljica in pesnica. Rodila se je 12. oktobra 1904 na Dolnjem Zemonu pri Ilirski Bistrici.   Maksa Samsa je bila peti od desetih otrok na veliki kmetiji, z mlinom in žago na reki Reki. Osnovno šolo z osmimi razredi je obiskovala v Trnovem v samostanu. Šolanje je nadaljevala v Ljubljani (dva letnika učiteljišča) in v Tolminu, kjer je leta 1923 diplomirala. Kot učiteljica se je med leti 1923 in 1926 zaposlila v Harijah pri Ilirski Bistrici. Potem je emigrirala v Jugoslavijo, kjer se je najprej zaposlila na Jezerskem nad Kranjem (1927-1928) in kasneje v Rovtah nad Logatcem (1928-1930). Uradno se je zaradi bolehnosti po polšestem letu službovanja vrnila domov (baje je bila zaradi naprednih misli in poučevanja v slovenskem jeziku odpuščena). Med leti 1943 in 1944 je delovala kot učiteljica v partizanski šoli v Vrbovem pri Ilirski Bistrici. Po vrnitvi v domači kraj je Maksa vsakodnevno oprtana z nahrbtnikom odšla med prijatelje v Ilirsko Bistrico, kjer je vsak dan prečkala strugo reke Reke ob mlinu. Pri zadnjem prečkanju Velike vode kot Reko imenujejo domačini je 18. marca 1971 omahnila v strugo in utonila, prav na rojstni dan njenega mladostnega prijatelja pesnika Srecka Kosovela. Pokopana je na domačem pokopališcu v Trnovem. Pesmi je začela pisati že v dijaških letih, ko je spoznala Srečka Kosovela. Njene pesmi so objavljale mnoge revije in časopisi: Ženski svet, Novi rod, Mladika, Zvonček, Naš glas, Ljubljanski zvon, Gruda, Odmevi Slovanskega sveta, Jutro in drugi. Njena prva samostojna zbirka Nekaj pesmi je izšla v Trstu leta 1934. Naslednja Bleščeče prevare je izšla leta 1966 v Ilirski Bistrici in njena dopolnjena izdaja leta 1983.Glavna tema njenih pesmi so nesreča, trpljenje, smrt, posmrtno življenje in ljubezen. Njena poezija je ženska lirika. Leta 1985 se je Matična knižnica v Ilirski Bistrici po njej poimenovala v Knjižnico Makse Samsa. Ob otvori

Cikel češkega in slovaškega filma: slovaški kratki filmi (e-dogodek)

Kamra.si, 15. marec 2021 ― Spoštovani ljubitelji čeških in slovaških filmov, tudi letos bomo v MKL-Slovanski knjižnici organizirali predvajanje izbranih filmov iz Češke in Slovaške. Vendar si boste filmsko projekcijo v marčevskem terminu lahko ogledali kar na domačih računalnikih.    V petek, 19. marca 2021, ob 19. uri, bo Slovanska knjižnica prek spleta poskrbela za predvajanje prve projekcije, in to kar štirih kratkih slovaških filmov, ki so jih posneli režiserji različnih generacij.    Filmi:   Častni meščan; režija: Juraj Herz, 2014; 10 minut. Druga možnost; režija: Peter Kerekes, 2014; 10 minut. V kolesju; režija: Ondrej Rudavský 2014; 10 minut. Poslednji dnevi Ľudovita Štúra; režija: Czaba Molnár, 2011; 13 min.   Ogled filmov bo brezplačno mogoč preko platforme Vimeo. Prijave za ogled sprejemamo na tel. št. 01 308 56 00 ali na e-naslovu Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate. document.getElementById('cloak654f54022d42392dd68fb4c32825eef1').innerHTML = ''; var prefix = 'ma' + 'il' + 'to'; var path = 'hr' + 'ef' + '='; var addy654f54022d42392dd68fb4c32825eef1 = 'slovanska' + '@'; addy654f54022d42392dd68fb4c32825eef1 = addy654f54022d42392dd68fb4c32825eef1 + 'mklj' + '.' + 'si'; var addy_text654f54022d42392dd68fb4c32825eef1 = 'slovanska' + '@' + 'mklj' + '.' + 'si';document.getElementById('cloak654f54022d42392dd68fb4c32825eef1').innerHTML += ''+addy_text654f54022d42392dd68fb4c32825eef1+''; .    

Cikel češkega in slovaškega filma: slovaški sodobni kratki filmi

Mestna knjižnica Ljubljana, 8. marec 2021 ― Štirje slovaški režiserji različnih generacij in njihov avtorski pogled na Slovaško po 20-ih letih samostojnosti: od politične satire, modernistične spominske parodije do futuristične antiutopije. Filmi: Častni meščan; režija: Juraj Herz, 2014; 10 minut. Druga možnost; režija: Peter Kerekes, 2014; 10 minut. V kolesju; režija: Ondrej Rudavský 2014; 10 minut. Poslednji dnevi Ľudovita Štúra; režija: Czaba Molnár, 2011; 13 min. Uvodna prestavitev filmov: Špela Sevšek Šramel. Ogled filmov bo brezplačno mogoč preko platforme Vimeo, tukaj. Prijave za ogled sprejemamo na tel. št. 01 308 56 00 ali na e-naslovu slovanska@mklj.si. V letu 2021 si bo mogoče preko spleta ali v dvorani Slovanske knjižnice ogledati dve češki in dve slovaški projekciji. Pripravili smo jih v sodelovanju z Veleposlaništvom Češke republike v Ljubljani, Veleposlaništvom Slovaške republike v Ljubljani, Oddelkom za slavistiko Filozofske Fakultete v Ljubljani in Kulturno-umetniškim društvom Police Dubove. Za slovenske podnapise so poskrbeli študentje Oddelka za slavistiko FF.

7. marca 1891 je na Dunaju umrl Franc vitez pl. Miklošič, slovenski filolog, jezikoslovec in slavist

Kamra.si, 7. marec 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...7. marca 1891 je na Dunaju umrl Franc vitez pl. Miklošič, slovenski filolog, jezikoslovec in slavist. Rodil se je 20. novembra 1813 v Radomerščaku pri Ljutomeru.  Po končani osnovni šoli v Ljutomeru ter gimnaziji v Varaždinu in Mariboru je odšel na študij v Gradec. Tam je najprej skupaj s Stankom Vrazom končal študij na liceju, potem pa se vpisal na študij prava na graški univerzi. Po uspešnem zaključku je sledil še študij filozofije, kjer je predmet kot študent tudi predaval, leta 1838 pa ga je zaključil z doktoratom. Iz Gradca se je preselil na Dunaj, kjer si je nadaljnji študij prava financiral kot odvetniški pripravnik, tajnik, vzgojitelj in predavatelj v hiši grofa Abensperga – Trauna. Leta 1840 je nato iz prava tudi promoviral. Prijateljske in druge naveze, ki si jih je nabral v času študija, so ga umestile v visoko družbo, tako v kroge dunajskih intelektualcev kot v neposredno bližino samega dvora in plemstva. Tam se je približal tudi Kopitarju, kar ga je popeljalo do pomembne službe v dvorni knjižnici. Kopitar je kmalu spoznal njegovo izredno jezikovno znanje in našel v njem svojega naslednika. Med njegovim bivanjem v Rimu ga je tako nadomeščal prav Miklošič kot cenzor za slovanske, novogrške in romunske knjige, po smrti Kopitarja pa je prevzel tudi njegove delovne naloge. Leta 1848 je bil zaradi znanstvenega delovanja imenovan za dopisnega člana Akademija znanosti, leta 1851 pa za rednega. Leta 1848 se je vključil še v politično življenje, saj je bil v okraju Lenart v Slovenskih goricah izvoljen kot poslanec v državni zbor, postal je predsednik političnega društva Slovenija na Dunaju in sooblikovalec programa Zedinjene Slovenije. Po razpustitvi državnega zbora je bil leta 1849 imenovan za izrednega profesorja slavistike na novoustanovljeni dunajski univerzi, naslednje leto pa za rednega. Njegova stolica za slovansko filologijo je tako postala najpomembnejše slavistično središče v Evropi, sam pa je bil največja slavist

Literatura v mestu : pogovor o Ivanu Tavčarju (1851-1923)

Kamra.si, 24. februar 2021 ― V letošnjem letu mineva sto sedemdeset (170) let, odkar se je v Poljanah nad Škofjo Loko rodil pisatelj, politik in župan mesta Ljubljane med letoma 1911 in 1921 Ivan Tavčar. O njegovem življenju in delu bomo v torek, 2. marca 2021, ob 18.30 na spletu spregovorili z literarnim zgodovinarjem dr. Miranom Hladnikom z Oddelka za slovenistiko FF UL in s kustosom za novejšo zgodovino dr. Blažem Vurnikom iz Mestnega muzeja Ljubljana. Med drugim nas bodo zanimali podoba Ljubljane v Tavčarjevem času, njegovo županovanje ter zgodovinski roman Izza kongresa. »Ponosni smo bili, da moremo služiti možu, ki ima nevenljive zasluge za našo najboljšo književno umetnost, za kulturni, socialni in gospodarski napredek slovenskega naroda.« (Odlomek iz poslovilnega pisma uradnikov magistrata, junij 1921)  Literarni večer boste lahko spremljali na Facebook strani Mestne knjižnice Ljubljana. Literatura v mestu je cikel treh pogovornih večerov z literarno-domoznansko tematiko. Povezovala jih bo bibliotekarka Erika Marolt iz Slovanske knjižnice, enote Mestne knjižnice Ljubljana.     

Slovanski bralni klub: Obletnica mature

Mestna knjižnica Ljubljana, 19. februar 2021 ― Na drugem spletnem srečanju Slovanskega bralnega kluba v letu 2021 bomo spregovorili o zbirki kratkih zgodb Obletnica mature pisateljice Lamije Begagić. Rdeča nit kratkih zgodb je neuresničena obletnica mature, na kateri si ljudje pripovedujejo kratke reze iz svojega življenja. Vendar ne gre za klasične zgodbe z obletnic, gre za odlomke iz življenj, kratka potovanja skozi stanovanja, spalnice, postelje, avtomobile nekdanjih sošolcev v povojni Bosni in Hercegovini ali v diaspori. Vojna ni neposredna tema nobene zgodbe, med vrsticami pa razberemo, kako vse je protagoniste zaznamovala. Gostja pogovora, ki ga bo vodila Tatjana Jamnik, bo prevajalka Đurđa Strsoglavec. Prijava Udeležba je brezplačna, potekala bo preko spletne aplikacije google meet. Prijave sprejemamo na tel. št. 01 308 56 00 ali na e-naslovu slovanska@mklj.si. V Slovanskem bralnem klubu izpostavljamo najimenitnejša dela slovanskih avtoric in avtorjev, ki suvereno sooblikujejo pokrajino evropske in svetovne literarne tradicije. O knjigah v sproščenih pogovorih razpravljamo z njihovimi prevajalkami in prevajalci ter ustvarjalkami in ustvarjalci. Bralni klub vodita slavistki Tatjana Jamnik in Jana Šnytová. Program ponedeljek, 25. 1. 2021, ob 18. uriKarel Čapek: Bela bolezen. Prev. Fran Albreht. Ljubljana: SNG Drama, 1937. 59 strani. (drama | češka književnost)ponedeljek, 22. 3. 2021, ob 20. uriLamija Begagić: Obletnica mature. Prev. Đurđa Strsoglavec. Ljubljana: eBesede, 2011. 145 strani. (kratka proza | bosanska književnost)Gostja: prevajalka Đurđa Strsoglavec ponedeljek, 20. 9. 2021, ob 18. uriBoris Akunin: Ahilova smrt. Prev. Lijana Dejak. Ljubljana: Modrijan, 2008. 320 strani. (roman | ruska književnost)Gostja: prevajalka Lijana Dejak ponedeljek, 22. 11. 2021, ob 18. uriOlga Tokarczuk: Jakobove bukve. Prev. Jana Unuk. Vnanje Gorice: KUD Police Dubove, 2017. 936 strani. (roman | poljska književnostGostja: prevajalka Jana Unuk Organizatorji: Slovanska knjižnica, Kulturno-umetniško
še novic