Kamra.si, 18. oktober 2021 ― Osrednja knjižnica Celje vabi do 30. novembra 2021 v II. nadstropje na ogled dokumentarne razstave Marpurgi: med zgodovino in literarno svobodo.   Soorganizatorji: Sinagoga Maribor, Mariborska knjižnica in Osrednja knjižnica Celje.   V letu 2019 je pri založbi Beletrina izšel četrti ponatis romana Marpurgi pisateljice Zlate Vokač Medic, Sinagoga Maribor in Mariborska knjižnica pa sta ob tej priložnosti pripravili obsežno dokumentarno razstavo z naslovom Marpurgi: med zgodovino in literarno svobodo. Razstavo sestavljata dva dela: v prvem sta predstavljena delo in življenje Zlate Vokač Medic, drugi del pa prinaša obilo podatkov o mestu Maribor v 14. in 15. stoletju, s posebnim poudarkom na usodi mariborske srednjeveške judovske skupnosti. Avtorja razstave sta Klemen Brvar in Boris Hajdinjak. Razstavo si lahko ogledate vse do 30. novembra, v vmesnem obdobju pa bo v Študijski čitalnici tudi istoimensko predavanje. O terminu predavanja boste obveščeni naknadno.  

Kamra.si, 7. oktober 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...7. oktobra 1868 se je v Mozirju rodil Žiga Laykauf, pesnik in publicist. Umrl je 16. marca 1938 v Mozirju. Laykauf (Lajákov) Žiga – Mozirski, pesnik in publicist, je bil posinovljenec mozirskega ranocelnika (kirurga). Nižjo gimnazijo je končal v Celju v letih 1880-1884, 6. razred v Leobnu v Avstriji leta 1887. Leta 1888 je obiskoval visoko živinozdravniško šolo na Dunaju, od koder je šel na gimnazijo v Beljak, kjer je nameraval maturirati. To mu je preprečila triletna vojaška služba. Ko je minila, je delal po odvetniških pisarnah v Beljaku in v raznih slovenskih krajih, nato pa v politični ekspozituri v Mozirju. Ob začetku prve svetovne vojne so ga zaradi njegove panslovanske usmeritve obdolžili veleizdaje in zaprli v ječo v Gradcu, vendar so ga že čez nekaj mesecev izpustili. Od takrat je živel kot arhivar in občinski tajnik v Mozirju. Prvo pesem je objavil v Slovanu, ko mu je bilo 17 let, nato pa v letih 1893-1896 nekaj pesmi v Ljubljanskem zvonu. Publicistično je v letih 1897-1898 sodeloval kot sourednik socialističnega Delavca, istočasno pa pri “poučno-zabavnem listu za slovensko ljudstvo” Svobodni glasovi. Po arhivskih virih je napisal Kroniko trga Mozirje, ki je izhajala leta 1926 v celjski Novi dobi. Z imenom Roka Drofenika je leta 1897 izšla Laykaufova brošura Cerkvene pristojbine (štolnina) za Štajersko, Koroško in Kranjsko. Napisal je Novejšo zgodovino trga Mozirje, kjer so zbrane letnice pomembnejših dogodkov. Pod naslovom Vojna kronika v svetovni vojni 1914–1919 z ozirom na trg Mozirje je v Knjigo mozirskih tržanov 1740 obsežno zapisoval dogajanja v trgu in zunaj njega. Vir: Avtor gesla: Roman Mežnar, Osrednja knjižnica Mozirje

Kamra.si, 3. avgust 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...3. avgusta 1956 je v Mozirju umrl Matija Goričar, župan in politik. Rodil se je 24. marca 1883 v Mozirju. Dolgoletni župan Mozirja je v rojstnem kraju obiskoval ljudsko šolo. V Celju je končal meščansko šolo in šolanje nadaljeval na gradbeno-tehnični šoli v Gradcu. Po končanem šolanju se je zaposlil v graškem gradbenem podjetju Sultz-Kollsch, kjer je bil zaposlen od leta 1901 do 1903. Pri dunajskem arhitektu Hermannu Otteju je delal do leta 1909, ko je pred posebno komisijo na Dunaju od 8. do 24. marca 1909 polagal strokovni izpit, s katerim je pridobil naziv samostojni gradbeni podjetnik. Sledila je vrnitev v Mozirje. V času balkanske vojne je bil mobiliziran 6 mesecev, v prvi svetovni vojni pa od leta 1914 do 1917, ko je bil kot vojni invalid demobiliziran. Po končani vojni je prevzel očetovo posestvo, kateremu je pripadala še gostilna in žagarska obrt. V letu 1918 je sodeloval pri ustanovitvi električne in živinorejske zadruge v Mozirju. Bil je večletni občinski odbornik in več kot 20 let župan trga Mozirje, več let odbornik v okrajnem odboru in 4 leta član banskega sveta, odbornik in načelnik Gornjesavinjske posojilnice v Mozirju, svetnik krajevne zbornice, član in večletni podstarosta mozirskega Sokola, odbornik vseh naprednih kulturnih in prosvetnih društev v Mozirju. Leta 1941, ko je okupator zasedel Mozirje, se je z ženo preselil k hčerki v Beograd. V Beogradu je bil član Slovenskega kulturno-prosvetnega društva Franc Rozman – Stane, kjer je za svoje aktivno delo dobil rajonsko pohvalo. Vir: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/goricar-matija/Avtorica gesla: Matija Blagojevič, objavila: Osrednja knjižnica Mozirje

Kamra.si, 14. maj 2021 ― Univerza za tretje življenjsko obdobje pri Osrednji knjižnici Celje vabi v ponedeljek, 17. maja 2021, ob 17.30, da prisluhnte spletnemu predavanju https://www.youtube.com/watch?v=dWdMsohx_2E o začetniku umetnostne zgodovine na slovenskem dr. Avguštinu Stegenšku s tremi gosti. Upokojeni celjski škof in častni meščan Celja, msgr. dr. Stanislav Lipovšek, bo dr. Stegenška predstavil z vidika njegove duhovniške službe, v osrednjem predavanju z rodosolovnimi poudarki pa bo spregovorila gospa Vlasta Knapič, roj. Stegenšek. Na koncu nas bo po razstavi, ki je  do 15. junija na ogled v II. nadstropju knjižnice , "virtualno" popeljal njen avtor, gospod Tomaž Majcen iz Muzeja Laško.

Kamra.si, 24. marec 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...24. marca 1883 se je v Mozirju rodil Matija Goričar, župan in politik. Umrl je 3. avgusta 1956 v Mozirju Dolgoletni župan Mozirja je v rojstnem kraju obiskoval ljudsko šolo. V Celju je končal meščansko šolo in šolanje nadaljeval na gradbeno-tehnični šoli v Gradcu. Po končanem šolanju se je zaposlil v graškem gradbenem podjetju Sultz-Kollsch, kjer je bil zaposlen od leta 1901 do 1903. Pri dunajskem arhitektu Hermannu Otteju je delal do leta 1909, ko je pred posebno komisijo na Dunaju od 8. do 24. marca 1909 polagal strokovni izpit, s katerim je pridobil naziv samostojni gradbeni podjetnik. Sledila je vrnitev v Mozirje. V času balkanske vojne je bil mobiliziran 6 mesecev, v prvi svetovni vojni pa od leta 1914 do 1917, ko je bil kot vojni invalid demobiliziran. Po končani vojni je prevzel očetovo posestvo, kateremu je pripadala še gostilna in žagarska obrt. V letu 1918 je sodeloval pri ustanovitvi električne in živinorejske zadruge v Mozirju. Bil je večletni občinski odbornik in več kot 20 let župan trga Mozirje, več let odbornik v okrajnem odboru in 4 leta član banskega sveta, odbornik in načelnik Gornjesavinjske posojilnice v Mozirju, svetnik krajevne zbornice, član in večletni podstarosta mozirskega Sokola, odbornik vseh naprednih kulturnih in prosvetnih društev v Mozirju. Leta 1941, ko je okupator zasedel Mozirje, se je z ženo preselil k hčerki v Beograd. V Beogradu je bil član Slovenskega kulturno-prosvetnega društva Franc Rozman – Stane, kjer je za svoje aktivno delo dobil rajonsko pohvalo. Vir: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/goricar-matija/Avtorica gesla: Matija Blagojevič, objavila: Osrednja knjižnica Mozirje

Kamra.si, 16. marec 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...16. marca 1938 je v Mozirju umrl Žiga Laykauf, pesnik in publicist. Rodil se je 7. oktobra 1868 v Mozirju. Laykauf (Lajákov) Žiga – Mozirski, pesnik in publicist, je bil posinovljenec mozirskega ranocelnika (kirurga). Nižjo gimnazijo je končal v Celju v letih 1880-1884, 6. razred v Leobnu v Avstriji leta 1887. Leta 1888 je obiskoval visoko živinozdravniško šolo na Dunaju, od koder je šel na gimnazijo v Beljak, kjer je nameraval maturirati. To mu je preprečila triletna vojaška služba. Ko je minila, je delal po odvetniških pisarnah v Beljaku in v raznih slovenskih krajih, nato pa v politični ekspozituri v Mozirju. Ob začetku prve svetovne vojne so ga zaradi njegove panslovanske usmeritve obdolžili veleizdaje in zaprli v ječo v Gradcu, vendar so ga že čez nekaj mesecev izpustili. Od takrat je živel kot arhivar in občinski tajnik v Mozirju. Prvo pesem je objavil v Slovanu, ko mu je bilo 17 let, nato pa v letih 1893-1896 nekaj pesmi v Ljubljanskem zvonu. Publicistično je v letih 1897-1898 sodeloval kot sourednik socialističnega Delavca, istočasno pa pri “poučno-zabavnem listu za slovensko ljudstvo” Svobodni glasovi. Po arhivskih virih je napisal Kroniko trga Mozirje, ki je izhajala leta 1926 v celjski Novi dobi. Z imenom Roka Drofenika je leta 1897 izšla Laykaufova brošura Cerkvene pristojbine (štolnina) za Štajersko, Koroško in Kranjsko. Napisal je Novejšo zgodovino trga Mozirje, kjer so zbrane letnice pomembnejših dogodkov. Pod naslovom Vojna kronika v svetovni vojni 1914–1919 z ozirom na trg Mozirje je v Knjigo mozirskih tržanov 1740 obsežno zapisoval dogajanja v trgu in zunaj njega. Vir: Avtor gesla: Roman Mežnar, Osrednja knjižnica Mozirje