14. novembra 2011 v Velenju umrl Marjan Marinšek, kulturnik, pravnik, zbiratelj, citrar in pisatelj

Kamra.si, 14. november 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...14. novembra 2011 v Velenju umrl Marjan Marinšek, kulturnik, pravnik, zbiratelj, citrar in pisatelj. Rodil se je 31. januarja 1941 v Kozjem.  Gimnazijo je obiskoval v Celju. Pravno fakulteto je končal v Ljubljani. Prva zaposlitev Marjana Marinška je bila v železarni Štore, leta 1968 pa se je z družino preselil v Velenje in se zaposlil v Gorenju, kjer je bil prvi pravnik podjetja. Kmalu je zasedel tudi mesto tajnika na velenjski Mestni občini. Leta 1976 je postal direktor Kulturnega centra Ivana Napotnika v Velenju, kjer je v vseh enotah zavoda: v  muzeju, galeriji, knjižnici in kulturnem domu, povezoval kulturo Šaleške doline. Po desetih letih vodenja kulturnega centra je v isti organizaciji nastopil mesto vodje prireditvene dejavnosti, kar je uspešno opravljal vse do upokojitve. V treh desetletjih dela v kulturi je organiziral številne dogodke, razstave, koncerte na katere je vabil priznane umetnike. Vodil je poletne kulturne prireditve, pričel s Citrarskim festivalom, Dobrodelnim bolerom ter kot avtor in urednik sodeloval pri založniških projektih kulturnega centra in občine.

Znani dobitniki priznanj zlata hruška

Misli, 13. november 2021 Mestna knjižnica Ljubljana in Zveza bibliotekarskih društev Slovenije (ZBDS) sta za dan razglasitve prejemnikov priznanj zlata hruška letos izbrali 13. november, svetovni dan prijaznosti. Priznanja podelijo v štirih kategorijah, v kategoriji izvirna slovenska mladinska leposlovna knjiga ga prejme Skrivno društvo KRVZ Simone Semenič.

Razglasitev nagrajencev natečaja Zgodbe mojega kraja 2021

Kamra.si, 1. oktober 2021 ― V petek, 1. oktobra 2021, smo v Mestni knjižnici Ljubljana razglasili 10 najboljših zgodb natečaja Zgodbe mojega kraja: Spomini na šolske dni, ki ga je razpisala Mestna knjižnica Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije. Natečaj je potekal od 1. aprila do 1. septembra 2021. Prejeli smo 54 zgodb, ki ustrezajo razpisanim pogojem. Žirija je izbrala 10 najboljših, nato pa izmed njih 3 zmagovalne.
Poletavci in NajPoletavci 2021

Poletavci in NajPoletavci 2021

Knjižnica A. T. Linharta Radovljica, 29. september 2021 Knjižnica Antona Tomaža Linharta Radovljica z enotami v občinah Radovljica, Bled, Bohinj in Gorje se je letos osmič priključila projektu Poletavci in NajPoletavci. Vodi ga Mestna knjižnica Ljubljana, pri projektu sodeluje 17 slovenskih splošnih knjižnic. Letos se je v naši knjižnici zbralo kar 171 Poletavcev in NajPoletavcev, ki so brali med šolskimi počitnicami vsaj pol […]
NACIONALNI MESEC SKUPNEGA BRANJA 2021

NACIONALNI MESEC SKUPNEGA BRANJA 2021

Knjižnica Novo Mesto, 9. september 2021 ― Nacionalni mesec skupnega branja 2021 (NMSB 2021) bo potekal od 8. septembra do 10. oktobra 2021. Posebna pozornost bo namenjena medgeneracijskemu in družinskemu branju. V ta namen je letos zaživela tudi spletna stran Družinska pismenost, ki je namenjena tako staršem, ki bi se radi naučili, kako otrokom približati pismenost, kot tudi strokovnjakom, ki bi radi pomagali staršem uvajati več pismenosti v družinsko življenje. Pobudniki NMSB – Bralno društvo Slovenije, Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS, Društvo slovenskih pisateljev, Mariborska knjižnica, Mestna knjižnica Kranj, Mestna knjižnica Ljubljana, Slovenska sekcija IBBY, Združenje slovenskih splošnih knjižnic in Zveza bibliotekarskih društev Slovenije – tudi letos pripravljajo številne in raznolike dogodke in dejavnosti, s katerimi prispevajo k boljšemu prepoznavanju pomena bralne pismenosti in bralne kulture na nacionalni ravni. Pred začetkom NMSB 2021 želimo opozoriti na nekatere večje nacionalne projekte za spodbujanje branja in bralne kulture, ki se bodo odvili v tem mesecu: NMSB 2021 se tradicionalno začenja na mednarodni dan pismenosti, 8. septembra, z nacionalnim strokovnim posvetom Bralnega društva Slovenije Zapeljevanje v branje ali Kako branje živi na spletu. Udeleženci se bodo seznanili z različnimi praksami navduševanja in spodbujanja k branju prek različnih spletnih orodij in družbenih omrežij. 17. septembra, na dan zlatih knjig, bo Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS tradicionalno začelo bralno sezono. Ob tej priložnosti bodo v vrtcih, šolah, knjižnicah, pod okriljem društev in zvez prijateljev mladine … potekale številne bralne dejavnosti, skupaj poimenovane kar BRALNI MARATON (javna branja poezije, nastopi avtorjev, podarjanje/menjava knjig …). Pomemben del bralnih spodbud na nacionalni ravni je tradicionalna razdelitev darilnih knjig prvošolcem v Sloveniji, zamejstvu in slovenskem zdomskem/izseljenskem prostoru, kar je tudi dragoceno povabilo k družinskemu branju. Na še

4. septembra 1900 se je v Framu rodil Drago Hasl, učitelj, glasbenik in kulturni delavec

Kamra.si, 4. september 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...4. septembra 1900 se je v Framu rodil Drago Hasl, učitelj, glasbenik in kulturni delavec Umrl je 15. novembra 1976 na Ptuju. Rojen je bil v Framu kot najmlajši otrok v družini. Po končani osnovni šoli je naredil dva razreda gimnazije in nadaljeval učiteljsko pripravnico. Dokončal je tri letnike učiteljske šole v Mariboru in eno leto glasbenega študija na Državnem konservatoriju v Ljubljani. Prvo službo je dobil kot pomožni učitelj v Lehnu na Pohorju, že naslednje leto pa je začel poučevati na osnovni šoli v Cirkovcah, kjer je ostal do leta 1927. Nato je nastopil službo strokovnega učitelja na meščanski šoli na Ptuju. Med službovanjem v osnovni šoli Cirkovce je spoznal svojo življenjsko sopotnico Ano Žiher. Sodeloval je na različnih področjih ptujskega kulturnega življenja: ustanovil je lutkovno gledališče, sodeloval pri Glasbeni matici, v Dramskem društvu in pri Ljudski univerzi.V obdobju med vojnama je deloval na ptujski meščanski šoli, kjer je poleg glasbe in petja poučeval likovno ustvarjanje. Vojna leta 1941–1945 je preživel v izgnanstvu v Nišu in Knjaževcu, nato pa se je vrnil na Ptuj in se posvetil javnemu in družbenemu delu. Bil je ravnatelj ptujske gimnazije, predsednik mestnega ljudskega odbora Ptuj, poverjenik za ljudsko prosveto v ptujskem okraju. Po osvoboditvi je v glasbeni šoli poučeval violino, bil član Matičnega godalnega kvarteta, zbiral stara glasbila, uredil glasbeno zbirko v ptujskem gradu in vodil ženski pevski zbor. Sodeloval je v občinskem svetu kulturno-prosvetnih organizacij, dal pobudo za ptujsko kurentovanje in ga celo desetletje vodil ter razvijal s svojimi sodelavci. Bil je imenovan za ravnatelja Gimnazije Ptuj in na tem delovnem mestu ostal do konca šolskega leta 1947/1948. Od leta 1950 dalje se je posvečal Študijski, nato pa združeni Ljudski in študijski knjižnici na Ptuju. Pod njegovim vodstvom se je knjižnica vsestransko razvila in družbeno uveljavila. Od leta 1951 jo je vodil kot upravnik, skr

Razstava »Sprehodi po ljubljanskem Posavju« v MKL-Slovanski knjižnici

Kamra.si, 31. avgust 2021 ― Spoštovani obiskovalke in obiskovalci enot Mestne knjižnice Ljubljana, pozdravljeni vsi, ki vas zanima ljubljanska zgodovina. V Slovanski knjižnici bo od 1. 9. do 15. 10. 2021 v preddverju knjižnične zgradbe na Einspielerjevi 1 na ogled domoznanska razstava o razvoju Stožic, Ježice in Črnuč, ki predstavljajo del Ljubljanskega Posavja.  Razstavo so pripravili bibliotekarji Tjaša Bezenšek, mag. Gašper Hudolin in Tomaž Miško.  V kolikor bodo javnozdravstvene razmere še dopuščale izvedbo slovesnega odprtja razstave, bomo to organizirali v četrtek, 9. 9. 2021, ob 18. uri. Udeleženci prireditve bodo morali izpolnjevati pogoj PCT (preboleli, cepljeni ali testirani). 

9. avgusta 1932 se je rodila Berta Golob, slovenska pisateljica.

Kamra.si, 9. avgust 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...9. avgusta 1932 se je rodila Berta Golob, slovenska pisateljica. Diplomantka slavistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani se je kot učiteljica zaposlila na osnovni šoli v Preddvoru; v tem obdobju je nastala njena prva knjiga, zbirka pretresljivih drobnih zgodbic o otrocih, njenih učencih iz preddvorskega Prehodnega mladinskega doma (Sovražim vas, 1976). Po tem prvem izletu v pisateljske vode je pisateljevanje postalo stalnica, ob redni zaposlitvi ter kasneje po upokojitvi ves čas piše in izdaja. Berta Golob je v aktivnem obdobju zamenjala kar nekaj zaposlitev oz. poklicev: po letih poučevanja je štiri leta kot knjižničarka vodila pionirski oddelek knjižnice v Kranju, zatem lektorirala na radiu Ljubljana, v letih pred upokojitvijo pa opravljala delo pedagoške svetovalke v kranjski enoti Zavoda RS za šolstvo. Ves čas živi (in piše) v rojstni hiši v Struževem pri Kranju. Spomine na otroška in šolska leta ter leta poučevanja je zbrala pod naslovi Skrinja iz babičine bale (1986), Drobne zgodbe (1980), Šolske razglednice (1990). S področja slovenskega jezika, slovnice, pravopisa je izdala več poljudnih priročnikov in učbenikov, namenjenih predvsem mlajšim učencem: Igrarije – besedne čarovnije, Sporočanje: vaje za slovenski jezik, Jezikovni vozli (vse 1988), Žive besede (1982) itn. Je avtorica odličnih knjig z (i)zbranimi portreti slovenskih avtorjev: Znani obrazi (1980), Srce ustvarja, roka piše (1983), Od zvezd in nazaj (1995). Sodelovala je pri izboru besedil za osnovnošolska berila ter prispevala številne spremne besede v knjigah pisateljskih kolegov. Ob leposlovnih in strokovnih vsebinah je izdala okrog 20 knjižic z nabožno tematiko, med njimi tudi pobarvanke za otroke. Vir: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/golob-berta/ Avtorica gesla: Jana Bešter, Mestna knjižnica Kranj
Iskalnik kakovostnih mladinskih knjig

Iskalnik kakovostnih mladinskih knjig

Bralno društvo, 26. junij 2021 ― Na novi spletni strani Mestne knjižnice Ljubljana je vsem ljubiteljem dobre mladinske literature na voljo Iskalnik kakovostnih mladinskih knjig. Za leta 2004 – 2019 lahko bralci v iskalniku poiščejo knjige, ki so prejela znak za kakovost zlata hruška. The post Iskalnik kakovostnih mladinskih knjig appeared first on Bralno društvo Slovenije.

Na Novi pošti sejem mreže slovenskih gledaliških založnikov knjiga = dogodek

SiGledal, 11. junij 2021 ― Na Novi pošti se bo ob 11. 6. ob 15. uri začel sejem Slovenskih gledaliških založnikov Emanat, Knjižnice Mestnega gledališča ljubljanskega (MGL), Maske in Slovenskega gledališkega inštituta (Slogi). V sklopu sejma bodo potekale predstavitve knjig, izbrano literaturo bodo ponudili po znižanih cenah, pripravili pa so tudi koncert zasedbe Lelee in DJ program.

knjiga = dogodek

SLOGI, 1. junij 2021 ― Ponovno bomo skupaj nastopili glavni založniki s področja gledališča: Knjižnica Mestnega gledališča ljubljanskega, Slovenski gledališki inštitut, Zavod Emanat in Zavod Maska, tokrat s predstavitvijo knjižnih novitet, knjigami po znižanih cenah in s CIP-om na koncert. Mreža Slovenski gledališki založniki je bila vzpostavljena z namenom, da poveže slovenske založnike, ki izdajajo strokovno literaturo s področja uprizoritvenih […] The post knjiga = dogodek appeared first on SLOGI.

27. maja 1994 je v Mariboru umrl Ivo Arhar, slavist, bibliofil in planinec.

Kamra.si, 27. maj 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...27. maja 1994 je v Mariboru umrl Ivo Arhar, slavist, bibliofil in planinec. Rodil se je 5. maja 1918 v Šentvidu pri Ljubljani.   Ivo Arhar se je rodil v obrtniški družini kot najmlajši izmed štirih otrok mizarja Ivana Arharja (1880–1973) in trgovke Matilde Arhar, rojene Sever (1882–1943). Srednješolsko izobrazbo in katoliško vzgojo mu je dala Škofijska klasična gimnazija v Šentvidu pri Ljubljani, ki jo je obiskoval v letih 1928–1936. Po končani srednji šoli se je vpisal na študij slavistike na ljubljanski Filozofski fakulteti in ga zaključil aprila 1941. V času študija je bil dejaven član akademskega kluba Zarja, v katerem so se zbirali katoliško usmerjeni študenti − krščanski socialisti, ki so se zavzemali za socialno pravičnost in nazorsko strpnost. Drugo svetovno vojno je brez službe preživel v Ljubljani, po vojni pa kot profesor slovenskega jezika in književnosti služboval najprej na nižji gimnaziji v Murski Soboti, nato pa od 1946 do 1951 na gimnaziji na Ravnah. V tem času je bil tudi prefekt v ravenskem dijaškem domu. Jeseni leta 1951 se je zaposlil na gimnaziji na Ptuju, kjer je zraven profesorske službe opravljal tudi delo dolgoletnega varuha dijaške knjižnice ter vodil literarni in filmski krožek. Nekaj časa je bil tudi vodja strokovnega aktiva za slovenski jezik ter član šolskega odbora za prireditve. Arhar je na ptujski gimnaziji služboval do leta 1971, nato se je zaposlil na Ekonomski šoli Ptuj in tam ostal do upokojitve. Bil je velik ljubitelj knjig in dober poznavalec knjižnega trga. V teku svojega življenja si je ustvaril spoštovanja vredno zasebno knjižnico. Izgrajevati jo je začel že v študentskih letih, še intenzivneje pa v letih svoje profesorske službe. Z ljubeznijo do knjig je bilo povezano tudi njegovo delo strokovnega svetovalca in upravnika Mestne knjižnice in čitalnice Ptuj, ki jo je honorarno opravljal med letoma 1955–1958, ter delo poverjenika Prešernove družbe in Slovenske matice. Bil je tudi član S

Jaka in Vane - Jani Virk

Mestna knjižnica Ljubljana, 10. maj 2021 ― Na začetku osemdesetih let preteklega stoletja mora Jaka Rowenski kot večina njegovih vrstnikov po zaključku gimnazije v jugoslovansko vojsko. Poletje pred odhodom zaznamujeta privid svobode in sanjarjenja o prihodnosti z ljubljeno punco, jeseni pa je sanj in svobode konec. Jaka se v bovški vojašnici ujame v absurdno kolesje vojaškega reda, a po nekaj tednih se priključi športni vojaški enoti in v na videz neprehodni mreži vojaške discipline se pokažejo vrzeli, skozi katere poti vodijo v bolj anarhične lege bivanja. Sledi kazen, zato zadnje mesece kot vojak preživi na drugem koncu države, na nemirnem Kosovu, kjer že gori zažigalna vrvica in naznanja skorajšnji razpad Jugoslavije. Roman je letos izšel pri založbi Beletrina. Pogovor z avtorjem bo vodil dr. Edvard Kovač. Jani Virk (1962, Ljubljana) je pisatelj in prevajalec. Na ljubljanski Filozofski fakulteti je doštudiral primerjalno književnost in nemščino, na nemščini je kasneje doktoriral s temo srednjega veka v literaturi in filmu. V mladosti je bil državni smučarski reprezentant, med študijem se je preživljal kot trener smučanja, novinar in s priložnostnimi deli v tujini. mdr. Nekaj let je živel kot svobodni pisatelj in urednik literarnih revij, med leti 1991-1994 je bil časopisni urednik, od leta 1994 pa je zaposlen na TV Slovenija, zadnja leta urednik Igranega programa. Izdal je sedemnajst avtorskih knjig, prevaja iz nemščine, je tudi avtor številnih dokumentarnih filmov. Po eni od njegovih zgodb je bil na začetku devetdesetih let posnet film Vaški učitelj. Za zbirko kratkih zgodb Pogled na Tycho Brahe je leta 1999 prejel nagrado Prešernovega sklada. Njegove knjige so v prevodu izšle v Avstriji, Mehiki, Srbiji, na Poljskem ter na Hrvaškem. Jaka in Vane, zgodba iz osemdesetih je njegov deseti roman. Dogodek si lahko ogledate prek spleta na Facebook profilu Mestne knjižnice Ljubljana.

Najvišji vrhovi evropskih držav – Jože Drab in Andreja Tomšič Drab

Mestna knjižnica Ljubljana, 7. maj 2021 ― Izšel je vodnik po najvišjih vrhovih evropskih držav, ki ga je izdala Planinska zveza Slovenije. Vodnik je odličen sopotnik za malce drugačno – morda nenavadno in hkrati planinsko obarvano popotovanje po Evropi. Slovenci smo narod planincev in popotnikov, ki na potovanjih pogosto udobne čevlje zamenjamo za planinsko obutev in se ob tem povzpnemo še na kakšen planinski vrh. Najvišji vrhovi privlačijo turiste, ne samo gornike in ljubitelje gora, ki si želijo kdaj biti na najvišji točki svojih poti. Naša gosta v tokratnem pogovoru bosta prekaljeni pisec Jože Drab in njegova žena Andreja Tomšič Drab, ki sta se za ta edinstven vodnik povzpela na vse najvišje vrhove evropskih držav. Z njima bo niti pogovora pletla Zdenka Mihelič. Dogodek si lahko ogledate prek spleta na Facebook proflilu Mestne knjižnice Ljubljana.
še novic