Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 28. avgust 2023 ― Po antoloških predstavitvah črne, zelene, modre in rdeče barve je Equrna znova odeta v barve: tokrat kot razprta mavrica barv, odtenkov, snovi in svetlobe. Ob slikah na stenah se prostor galerije odpre fotografijam, tiskom in videoprojekcijam. Toda kako preslikati njihovo neponovljivo enkratnost v povezano sobivanje na stenah galerije, kako ustvariti iz različnih ravni, na katerih barve bivajo, predstavo valujoče barvne živosti in polnosti? V slovenskem slikarstvu so se barve zelo pozno osamosvojile. V abstraktnih krajinah se je izza barvnih aluzij skrival lokalni zemeljski genius loci. Barvitost temnega modernizma je zdržema ohranjala intimnost ateljejskega okolja, šele z akrilom in sitotiskom poparta je barva postala ploska, dekorativna in predvsem javna dobrina, kot so bili vsakdanji predmeti in znaki, ki jih je pokrivala. Postmodernizem (»bad painting«, nova podoba, neoekspresionizem in planimetrija abstraktnih vzorcev, »pattern painting«) je nadvse hrupno sprostil barvitost svojih izdelkov, ker je uporabil umetelne krome in nove tehnološke materiale. Digitalizacija je barve »dematerializirala« v povsem nepregledno količino odtenkov in kombinacij, še zadnji poskus, da bi jih opisali z besedami, se je razblinil v mehanski sistematiki algoritmičnih impulzov. Današnji ustvarjalci podob umetne inteligence so tudi edini pravi poznavalci njene dinamične barvne imažerije, programske operacije in tehnični postopki pa so ključna vsebina takšnih podob. In vendar: tako kot barve nikoli ne zastarajo, le modni okus jih izbira, dviga na površje in prepušča površni pozabi, se tudi tehnike, od ročnega dotika do tehnološkega impulza, znajdejo v isti sodobnosti, v neločljivem skupnem času in sobivanju. Zato zdajšnja razstava ni neka zaključna manifestacija minulih zgodb o posamičnih barvah, temveč se galerija odpre navzven, kot bi sama vstopila v barvni svet, ki ga oblikujejo sodobne umetnice in umetniki. Je nekakšno »odprto delo«, v katerem so barve lahko subjekti in znaki, pred

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 11. avgust 2023 ― Mito Gegič se v Galeriji Kresija predstavlja s svojo najnovejšo produkcijo slikarskih del, ki so nastala med letoma 2022 in 2023. V tej galeriji se avtor samostojno predstavlja že drugič; leta 2017 je v okviru razstave Spomni se me kot del dneva navdušil z izvirno prostorsko postavitvijo, ki je vključevala drastljive instalacije, zvok in video na temo dvoumne kulture slovenskega lovstva. Motivika lova se v njegovem delu sicer venomer ponavlja, spreminjajo pa se njena konotacija ter premišljene navezave na aktualne zgodovinsko-politične fenomene in stanja duha v družbi. Na razstavi Očetnjava je jecljajoči jetnik so razstavljena dela monumentalnih in manjših formatov, prek katerih lahko spremljamo umetnikov nadaljnji razvoj, postopno eksperimentiranje in spremembe v slikarski praksi, ki se tako na likovni kot vsebinski ravni dogajajo zadnjih nekaj let. Med poglavitnimi premisami razstave so kontrast, diametralno nasprotje, konflikt. V okviru koncepta se ti nanašajo tako na vsebino kot tudi na likovno dovršeno tehnično plat. Na slikah so upodobljene psihološke krajine, v katere so umeščeni: lovske preže, bodeče žice, čolniči, ograde, rešilni jopiči, gradbeni stroji, srnjad in človeške figure, kot so razjarjeni policaji, cariniki, preračunljivi lovci, ponosni očetje in zafrustrirani sinovi. Dela naslavljajo problematična razmerja moči v oziru do strogo varovanih političnih meja in njihovih posledic. Podobe lovstva, ki v umetnikovem opusu pogosto nastopajo kot domača alegorija različnih oblasti, razmerij moči in njihove zlorabe, se v novi seriji prelevijo v dejanske podobe »tehničnih ovir«, usodnih brodolomov in ponesrečenih poskusov prečkanja Sredozemlja. Gegič se poigrava z idejo ultimativnega nadzora, neomajne avtoritete in nadvlade. Z barvno nasičenostjo in zabrisanimi podobami groze apelira na omejevanje gibanja, fizične prepreke, orožje, nasilje, toksičnost, kaos in smrt, ki jih prinašajo evropske azilne in migracijske politike. Vzporednice med upodobljenim lovstvo

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 25. februar 2023 ― Suzana Brborović se v Mestni galeriji Nova Gorica predstavlja z nedavno ustvarjeno serijo slik večjih in srednje velikih formatov. Večletna znanka številnih skupinskih razstav v tej instituciji letos prvič nastopa samostojno, razstavljena pa so dela, ki so nastala med letoma 2020 in 2022. Ta v svojem jedru dovršeno ohranjajo za umetnico značilne strukturalistične arhitekturne elemente, potencirano geometrijo in gradnjo slike z odvzemanjem skrbno nanesenih plasti. S tega vidika umestitev dotičnih slik v apartno ovalno razstavišče predstavlja nenavaden kontrast med na prvi pogled nehvaležnim tlorisom galerije ter nesporno strogostjo in linearnostjo umetnin, ki primarno izžarevajo preciznost, ostrino, disciplino in strukturnost. Pa vendar, navidezno neskladje ustrezno pritiče pojavnosti novih del, katerih nabor označuje prelomnico v umetničini praksi, ki se z nezanemarljivimi spremembami odraža tako na oblikovni kot tudi na vsebinski ravni. Lahko bi se tudi spogledovali z idejo, da je ravno novogoriška galerija, ki s svojo obliko in svodom spominja bodisi na orbito, observatorij ali vežo vesoljnega plovila, ravno prav dopadljiv in ustrezen prostor za avtoričino novo serijo, ki je odločno usmerjena kvišku in fokusirana na nebo. Observatorij nam postreže z deli, katerih osrednja tema je upiranje pogleda v prostranstvo, v nebo in vesolje. Zelo obširno in nemalokrat nedoumljivo izhodišče se v tandemu z življenjskimi spremembami umetnice in gonjo po alteraciji načina dela manifestira v likovnem eksperimentiranju, drzni igrivosti in dopuščeni sproščenosti. Čeprav nove vizualne težnje in vsebinske preobrazbe pri novonastalih delih niso najbolj očitne ali hipoma prepoznavne, je v njih zaznati zračnost, namignjeno imaginarno vsebino, domišljijsko distopijo in sanjave privide. Med očitnejše novitete spadajo fantastične podobe nočnega neba, ki jih zaznamujejo mistična temačnost ter globoke, v teksturah in odtenkih križajoče se črnine. Pridružujejo se jim prevetreni posnetki teles

Notranjsko primorske novice » Kultura, 5. december 2022 ― Dela Beti Bricelj na ogled v dunajski galeriji Featured Dela postojnske umetnice Beti Bricelj, slikarke, ki se ukvarja z geometrijsko abstrakcijo so od 17. novembra razstavljena v dunajski galeriji ZS Art Gallery. Razstava z naslovom Odstopanje od norme, na kateri sodeluje tudi umetnik Thomas Koch, je na ogled do 22. januarja. Kot so zapisali v galeriji, tako dela Beti Bricelj kot Thomasa Kocha temeljijo na mreži, ki nudi neskončno možnosti. Beti Bricelj, Ostrava, Češka, 20. september 2022 Foto: arhiv Beti Bricelj Kot pravi kuratorka Cornelia Hellstern, je Andrei Zehetbauer in Guidu Zehetbauer-Salzerju uspelo na izjemen način izslediti preplet med deli umetnikov. »V ta namen izbrana dela segajo v večletni ustvarjalni proces umetnikov. Navdih najdeta v vračanju k starejšim sistemom, da bi si zastavila nova vprašanja, in začela na novo. Razstavljena dela prikazujejo nenehno iskanje novih možnosti, načine odstopanja – in končno raznolikost sistemov.« Raziskovanje možnosti in iskanje svobode izražanja skozi soočenje s samopostavljenimi mejami, je osnova umetniškega dela Bricljeve in Kocha, še pravi Hellsternova. »Na različne načine nam, gledalcem, omogočata, da sodelujemo v teh miselnih procesih. Iskati in najti naslednji korak, naslednji sistem, s katerim izpodbijata lastna načela reda. Ne glede na to, kako različna sta njuna analitična pristop in umetniški prevod, so v delih otipljive energija, dinamika in še posebej globina, ki jo zaznamo v delu, kar izhaja iz njunega resnega in osebnega preučevanja ustvarjenega okvira.« Beti Bricelj se z mrežo ukvarja že od leta 2015, a ta ni niti ravna niti pravokotna, pravi Hellsternova. »To ni mreža v vizualnem smislu, ni linearna vidna struktura; gre bolj za logiko, ki ji sledi umetnica. Kombinira intervale, ki jih sama definira, in jih spreminja v različnih variacijah, iz katerih nenehno razvija nove, vedno spreminjajoče se sisteme. V neštetih variacijah se giblje v zaporedjih in korakih po principu reda. K

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 3. december 2022 ― Boris Beja v slovenskem umetnostnem prostoru kot umetnik nastopa že deset let. V svojem delu se osredotoča na raziskovanje vsakdanjega življenja, pri čemer prepleta osebne izkušnje in intimna občutja z (aktualnimi) družbenimi fenomeni. To prehajanje od intimnega do družbenega se formalno kaže pri uporabi različnih medijev, ki jih pogosto združuje v istem delu, zato osrednje mesto v njegovi umetniški praksi zaseda instalacija kot prostorsko ‘ubesedenje’ teh odnosov. Izhodišče tokratne razstave v Hiši kulture je grafika Franca Miheliča (1907–1998), ki se nahaja v stanovanju, kjer umetnik biva in ustvarja. Interier stanovanja se ni spremenil že 50 let, del opreme pa so tudi tri Miheličeve grafike v tehniki linoreza: Spomin na očeta (1954), Vojska v snegu (1950–60) in Mrtvi kurent (1953). Slednja je izhodišče razstave v Hiši kulture. Umetnik pri snovanju del, ki jih predstavlja na razstavi, izhaja iz figur na grafiki. Pri tem se poigrava s pretvarjanjem dvodimenzionalne podobe v objekt (in nazaj) in na ta način sprevrača tradicionalno pojmovanje kurenta kot lika, ki preganja zimo in prebuja pomlad, kot tak pa simbolizira plodnost in s tem tudi življenje. Po navdihu figur z grafike ustvari več kipov, ki jih postavi na gracilna, dematerializirana stojala in razporedi po galerijskem prostoru. Tisti, ki stoji sam zase, je dokaj realistična podoba lika, ki ga na grafiki vidimo od zadaj. Trije, ki stojijo v skupini, pa so fantastične izpeljanke iz vseh ostalih figur. Pri tem ni naključje, da so izpeljanke ravno tri, saj je to najpomembnejše število v slovenskem izročilu. V osnovi predstavlja popolnost in celovitost, ki se nanaša na različne kontekste: preteklost, sedanjost, prihodnost kot trojstvo časa, podzemna, zemeljska in nebesna sfera kot trojstvo prostora, koncept tročana, trije sinovi, tri rojenice, tri preizkušnje, Triglav … če omenimo nekaj najbolj znanih referenc. V tem kontekstu kipi pridobijo pomen nekakšnih skorajda totemskih figur, ki ne odganjajo zime, pač pa v

Notranjsko primorske novice » Kultura, 13. oktober 2022 ― Razstava Borisa Beje: Ko ima mlade, jih ima sto Featured Pivka – V galeriji pivške Hiši kulture je do 28. oktobra na ogled razstava Borisa Beje z naslovom Ko ima mlade, jih ima sto. Umetnik se osredotoča na raziskovanje vsakdanjega življenja, pri čemer prepleta osebne izkušnje in intimna občutja z aktualnimi družbenimi fenomeni. »To prehajanje od intimnega do družbenega se formalno kaže pri uporabi različnih medijev, ki jih pogosto združuje v istem delu, zato osrednje mesto v njegovi umetniški praksi zaseda instalacija kot prostorsko ‘ubesedenje’ teh odnosov,« je o umetniku zapisala kustosinja razstave Mojca Grmek. Razstava Ko ima mlade, jih ima sto, Hiša kulture v Pivki, 7.–18. oktober 2022 Foto: Hiša kulture Izhodišče tokratne razstave v Hiši kulture je grafika Mrtvi kurent (1953) Franca Miheliča (1907–1998), ki se nahaja v stanovanju, kjer umetnik biva in ustvarja. Interier stanovanja se ni spremenil že 50 let, del opreme pa so tudi tri Miheličeve grafike v tehniki linoreza, poleg omenjene še Spomin na očeta (1954) in Vojska v snegu (1950–60). Umetnik pri snovanju del, ki jih predstavlja na razstavi, izhaja iz figur na grafiki. »Pri tem se poigrava s pretvarjanjem dvodimenzionalne podobe v objekt (in nazaj) in na ta način sprevrača tradicionalno pojmovanje kurenta kot lika, ki preganja zimo in prebuja pomlad, kot tak pa simbolizira plodnost in s tem tudi življenje,« je zapisala Grmekova. Beja je ustvaril več kipov, eden stoji zase in je dokaj realistična podoba enega od likov iz grafike, trije pa so fantastične izpeljanke iz ostalih figur. Pri tem ni naključje, da so izpeljanke ravno tri, saj je to najpomembnejše število v našem izročilu, pravi Grmekova. »V tem kontekstu kipi pridobijo pomen nekakšnih skorajda totemskih figur, ki ne odganjajo zime, pač pa vse nadloge oziroma zlo nasploh.« Poleg figur je razstavil še grafike na tekstilu, na katerih se podoba ene od figur ponovi v sto variantah. »S tem se umetnik nanaša na znan slovenski pregov