Fundacija Brumen, 6. april 2023 ― 14. 4. 2023 – 18. 6. 2023Umetnostna galerija Maribor Facebook dogodek V petek, 14. aprila 2023, bo ob 19.00 v Umetnostni galeriji Maribor otvoritev gostovanja pregledne razstave opusa pionirja slovenskega grafičnega oblikovanja, arhitekta, kiparja in pedagoga Jožeta Brumna (r. 1930, u. 2000), ki sodi med vodilne slovenske oblikovalce, saj se je v povojnem obdobju uveljavil na področju oblikovanja knjig in drugih publikacij (predvsem s področja literature in umetnosti), pa tudi plakatov in celostnih grafičnih podob. Po njemu so poimenovani fundacija, bienale slovenskega oblikovanja in nagrade Brumen: najvišja nacionalna priznanja s področja grafičnega oblikovanja.Ob pregledni razstavi bo predstavljenih tudi 17 projektov, ki so prejeli nagrado na lanskem 10. bienalu slovenskega oblikovanja Brumen, ter prof. Peter Skalar, prejemnik prve nagrade Brumen za življenjsko delo.

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 16. december 2021 ― Lovka prihodnosti potrpežljivo potrkava po steklu. Z ogretega planeta se dviga gosta para hiperpopa. Resničnost se cepi v odbleskih drugih mogočih svetov. Če ste mislili, da je slovensko/jugoslovansko računalniško podjetje, ki bi lahko po mnenju mnogih postalo svetovna tehnološka sila, po letu 1989 ugasnilo, se motite. Ljubljanski grafični bienale, ki je bil ustanovljen leta 1955 sredi hladne vojne, se je v več kot šestdesetih letih svojega obstoja neumorno odzival na nenehno spreminjajoči se družbenopolitični kontekst, hkrati pa preoblikoval lastno identiteto in strategije. Vse od začetka si je prizadeval preseči geopolitična nasprotja, s čimer je kazal odločenost Jugoslavije, da izbere lastno pot. Bienale še naprej črpa iz svoje zgodovine in konteksta, pri čemer je za 34. izdajo našel spodbudo v posebnem lokalnem primeru tehnološkega razvoja in njegovih neuresničenih potencialov. Iskra Delta je bilo ime računalniškega podjetja iz Slovenije in enega največjih proizvajalcev računalnikov v Jugoslaviji. Podjetje je bilo del širše računalniške industrije, ki se je v okviru projekta modernizacije v socialistični republiki razcvetela po drugi svetovni vojni. Zgodba o vzponu in padcu Iskre Delta je zavita v skrivnost in kot taka nagnjena k različnim projekcijam, ki včasih celo mejijo na teorije zarote, kljub temu pa kot vsaka zgodba o “zamujenih priložnostih” spodbuja domišljijo o tem, “kaj bi lahko bilo”. V času, ki ga preganjajo duhovi "izgubljenih prihodnosti", bienale izkorišča željo, da bi naselili resničnost, ki je drugačna od tiste, ki smo jo podedovali. Na ozadju socialnih in okoljskih nemirov, globoko v pandemiji, ki je naša telesa prikovala na mesto, naše oči pa na zaslone, se Iskra Delta vrne iz prihodnosti, da bi vžgala iskro za zamišljanje in izgradnjo mogočih alternativnih sedanjosti. Sodelavci, sozarotniki in drugi agenti, katerih prakse uporabljajo moč fikcije, špekulativnega oblikovanja, larpinga, videoiger, interneta, popa in nastajajočih tehnologij, ji