Borštnikovo srečanje,
4. december 2023
―
Dramska igralka Jana Zupančič, članica Mestnega gledališča ljubljanskega, je prejemnica
nagrade Prešernovega sklada za vloge v zadnjih treh letih. Kot je v obrazložitvi komisije zapisal Jernej Lorenci je "v zadnjih letih posegla po samem vrhu igralske umetnosti: pa ne zgolj po vrhu svoje lastne umetniške poti, temveč po vrhu slovenskega gledališča nasploh," pri tem je izpostavil vloge Barbare Fordham v uprizoritvi Avgust v okrožju Osage Tracyja Lettsa (za katero je dobila tudi Borštnikovo
nagrado za igro), Mile v Usedlinah Katarine Morano, Helene v Slamniku Eugena Labicha
in Veronique v uprizoritvi Bog masakra Yasmine Reza. "Jana Zupančič z enako ustvarjalno silo ustvarja v različnih igralskih legah
in znotraj raznorodnih režijskih konceptov ter poetik. Z isto gibkostjo, zavzetostjo
in odrsko prepričljivostjo ustvarja izrazito raznovrstne človeške "obraze". Vse pa brez dvoma druži "popoln posluh za drugega", kar je redka lastnost današnjih časov," je še zapisal. "Za Jano Zupančič bi lahko rekli, da vloge gradi iz jedra
in od znotraj. Vse, kar je zunanjega, je organska posledica globokega notranjega uvida v življenje njenih protagonistk. Sredstva njenega igralskega delovanja so umerjena, reducirana na bistveno." Doslej je prejela vse najpomembnejše
nagrade na gledališkem področju: akademijsko
Prešernovo nagrado, Dnevnikovo
nagrado,
nagrado Sklada Staneta Severja,
nagrado Vesna (za stransko
in tudi najboljšo vlogo na Festivalu slovenskega filma),
nagrado Duše Počkaj (ki jo podeljuje Združenje dramskih umetnikov Slovenije)
in Borštnikovo
nagrado.
Prešernova nagrajenca za leto 2024 sta sicer pesnica Erika Vouk ter baletni plesalec
in koreograf Henrik Neubauer.
Nagrade Prešernovega sklada pa poleg Zupančičeve, prejmejo še pesnica Miljana Cunta, mezzosopranistka Nuška Drašček, stripar Ciril Horjak, režiserka Sara Kern
in grafični oblikovalec Tomato Košir.
Nagrade bodo podelili na državni proslavi pred slovenskim kulturnim praznikom,
8. februarjem. Koncept
in režij