Radio Študent, 19. marec 2015 ― Vsemogočna travica, v kateri smo pretekli teden povzeli dogajanje na Mednarodni konferenci o uporabi konoplje v medicinske namene v Pragi, ostaja na Češkem. Omenjena konferenca je v češki prestolnici potekala v času, ko tamkajšnji bolniki in drugi podporniki uporabe konoplje v zdravstvene namene pričakujejo polno uveljavitev zakona, ki ureja to področje. S sogovornikom, zdravnikom Pavlom Kubujem, tudi članom češkega združenja, ki se zavzema za legalizacijo medicinske konoplje, bomo v današnji oddaji tako pogledali, kako je potekala zakonska regulacija terapevtske uporabe gandže na Češkem in kakšno je stanje danes. Češka je uporabo konoplje v terapevtske namene dovolila v začetku leta 2013, ko sta predlog zakona, ki naj bi celovito uredil to področje, podprla oba domova parlamenta. Aktualna ureditev poleg same legalizacije uporabe konoplje v zdravstvene namene skuša regulirati tudi področje gojenja le-te, kar sprva ni bilo mogoče. Regulacija medicinske konoplje pa posega tudi na druga segmente in s tem skuša vzpostaviti celovit sistem na tem področju. izjava Do zakona o uporabi konoplje v zdravstvene namene, ki je stopil v veljavo aprila 2013, pa je tudi Čehe vodila podobna pot kot zagovornike uporabe konoplje v zdravstvene namene v drugih državah. Že pred desetletjem se je vzpostavilo močno civilno gibanje, pritisk na politike se je vršil s pomočjo peticij, ki so nazadnje obrodile sadove, pardon, vrhove.    izjava Toda če je Češka po črki zakona celovito uredila področje medicinske uporabe konoplje, pa je v veliki meri ostalo le pri tem. Zdravstveno ministrstvo je namreč dolgo časa odlašalo in z nekaterimi potezami oviralo realizacijo zakonsko naloženih ukrepov, čemur pa je botrovala tudi politična menjava na ministrskem mestu. izjava Zakon o uporabi konoplje v zdravstvene namene na Češkem prvo leto po sprejetju ni omogočal gojenja konoplje za medicinske namene in je predvidel njen uvoz. Govorilo se je o javnem razpisu, kot uvoznici pa se je

Radio Študent, 19. marec 2015 ― Državni predlog strategije upravljanja državnih naložb je na strani zavezništva sindikatov energetske, železniške, pristaniške in cestne dejavnosti Slovenije izzval zmerno mero nezadovoljstva. Po današnjem sestanku omenjenega sindikalnega zavezništva bodo državi posredovane njihove pripombe. Ena večjih spotik je ožanje pojma strateškosti naložb, saj po novem ne bi več definirala naložb, ki upravljajo javno gospodarsko infrastrukturo. Obenem se lahko iz strateških naložb izločijo vse tiste dejavnosti in družbe, ki ne opravljajo osnovne dejavnosti podjetja. Občuten primer so Slovenske železnice, ki se jih lahko razbije na več podjetij in omogoči vstop strateškega partnerja bodisi v krovno bodisi v njene odvisne družbe. Prav takoa so sindikati razočarani nad mankom dolgoročne strategije upravljanja. Več nam je povedal Branko Sevčnikar, predsednik Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije: Izjava. Obenem Branko Sevčnikar opozarja, da se pri pripravi strategije predhodno ni kontaktiralo deležnikov. Izjava. Detajle strategije o Luki Koper nam je predstavil predstavnik Sindikata žerjavistov pomorskih dejavnosti, Mladen Jovičić. Izjava. Sočasno je Mladen Jovičić izpostavil, da se s strani države pogreša neka dolgoročna strategija. Izjava.

Radio Študent, 19. marec 2015 ― V terorističnem napadu na narodni muzej v Tunisu je bilo ubitih štiriindvajset ljudi, od tega dvajset turistov in dva Tunizijca, ranjenih je bilo več kot štirideset ljudi. Med ubitimi sta bila tudi dva napadalca, tri pomagače pri izvedbi napada, policija še išče. Tunizijski premier Habib Essid je povedal, da sta napadalca, oblečena v vojaški uniformi, streljala na obiskovalce muzeja z avtomatičnim orožjem. Po številu žrtev je to najhujši teroristični napad v Tuniziji v zadnjih trinajstih letih. Proti bivši tajski premierki Jinglak Šinavatra se bo maja začel sodni proces. Obtožena je korupcije in malomarnosti. Tožilstvo vrhovnega sodišča v Bangkoku ji očita zanemarjanje svoje obveznosti pri projektu spodbujanja pridelovanja riža, pri katerem je neznano kam poniknilo več milijard evrov, saj naj bi tajska vlada v okviru projekta od kmetovalcev odkupovala riž po dvojni tržni ceni. Program je bil eden od razlogov za ulične proteste lanskega leta, ki so se končali z vojaškim udarom in odstranitvijo Jinglak s premierskega stolčka. Lanski puč je predstavljal zadnji obrat političnih turbulenc, ki so se leta 2006 začele z vojaško odstranitvijo takratnega premiera, Jinglakinega brata, Taksina Šinavatra. Taksin je po svojem padcu pobegnil iz države, Jinglak pa je zatrdila, da ne bo stopala po bratovih stopinjah. Ruski predsednik Vladimir Putin in vodja separatistične gruzijske pokrajine Južna Osetija, Leonid Tibilov, sta včeraj podpisala sporazum o medsebojnem zavezništvu in združevanju. Putin je dejal, da bosta Rusija in Južna Osetija poenotili carinske službe, da bo med državama vzpostavljena skupna vojaška obramba in da bodo mejni prehodi odprti za vse državljane. Podpis je prejel ostre kritike Gruzije in Zahoda, saj trdijo, da ta pomeni aneksijo in utrjuje nadzor Rusije nad regijo. Podoben sporazum je Rusija lani podpisala z Abhazijo. Strah pred ruskim medvedom ne jenja v Baltiku. Kot pravi litovska predsednica Dalia Grybauskaite, navajamo "na naših mejah ob

Radio Študent, 19. marec 2015 ― Na izraelskih volitvah je zmago zopet žel dosedanji predsednik vlade, Benjamin Netanjahu. Z devetindvajsetimi sedeži bo v zasedanju Kneseta imel tako največ možnosti za izgradnjo koalicije, za katero je potrebnih 61 izmed 120-ih sedežev. Netanjahuvovi stranki Likud je sledila Zionistična unija s 24-imi sedeži, njej pa nova stranka arabska Združena lista, ki je dosegla 14 sedežev. Spomnimo, da so bile povod za predčasne volitve nestrinjanja znotraj Netanjahuvove koalicije o proračunu in predlogu pravne opredelitve Izraela kot dežele Judov. Spor je tedaj rezultiral v odpustitvi finančnega ministra Jairja Lapida, sicer vodjo stranke Ješ Atid, in pravosodne ministrice Cipi Livni, katere stranka se je na tokratnih volitvah pridružila levo-sredinski Zionistični uniji. Več o poteku izraelskih volitev in njenih posledicah smo se pogovarjali s Seth Frantzmanom, novinarjem Jerusalem posta ter palestinskim novinarjem Samaro Abed. Offsajd sta pripravila Tit in vajenka Maruša.

Radio Študent, 19. marec 2015 ― SEDMA V včerajšnjem drugem krogu volitev za rektorja Univerze v Mariboru je z dobrimi 61 odstotki glasov slavil Igor Tičar. Novi rektor prihaja s fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, kjer je bil tudi dekan, v drugem krogu pa je premagal Sama Bobka z Ekonomsko poslovne fakultete. Bobku je nekaj glasov najbrž odvzela nedavna objava zaslužkov akademskih imenitnežev, kjer si je priboril mesto pri vrhu. Na drugi strani pa se glede Tičarja pojavljajo predvsem pomisleki glede starosti, zaradi katere je najbolj zaskrbljen dosedanji rektor Danijel Rebolj, ki je opozoril, da bo ob koncu petletnega mandata Tičar star 70 let, kar naj bi bilo po nekaterih interpretacijah neskladno z Zujfom.   Zmaga Likuda, stranke dosedanjega izraelskega premiera Benjamina Netanjahuja na parlamentarnih volitvah je še malenkost bolj zaostrila odnose z Belo hišo. Ameriški predsednik Barack Obama namreč presenetljivo močnemu zmagovalcu ni čestital, kot je to v navadi, še posebej če gre za tako močnega in pomembnega zaveznika, kot je Izrael. Predsednikovi piarovci so sicer Izraelcem čestitali za uspešno izpeljan demokratični proces, s čestitkami Netanjahuju pa naj bi počakali do oblikovanja koalicije, ki je po njihovem mnenju težji del volite.   Voditelji 12 latinskoameriških držav združenih v organizacijo ALBA se je na izrednem srečanju zaklelo, da bodo stali za Venezuelo v konfliktu, ki ga je sprožil dekret ameriškega predsednika Baracka Obame, s katerim je to južnoameriško državo razglasil za grožnjo nacionalni varnosti. Voditelji držav zduženih v organizaciji z uradnim imenom Bolivarijansko zavezništvo za ljudi naše Amerike so v svojih govorih kar tekmovali, kdo bo ostreje okrcal ameriško lahkomiselnost in predrznost. Zaključek srečanja je sicer bil, da se ponudijo kot mediatorji v omenjenem sporu, vendar pa od podpore Venezueli ne odstopajo in so pripravljeni odgovoriti na grožnje Združenih držav.   OSMA Na ponedeljkovi seji Medameriške komisije z

Radio Študent, 19. marec 2015 ― Jean Luc Godard je eden tistih režiserjev, ki je, kakorkoli obrneš, pustil neizbrisno sled v filmski zgodovini. Temu uvodnemu klišejskemu stavku dodajmo izjavo njegovega sodelavca Jean Pierre Gorina, da je paradoksalno kljub temu o njem napisano zelo malo zanimivega. Morda zato, ker je Godarda moč natančno opisati le z besedo kontradikcija, dodajam sam. Od leta 1967 do 1972 naj bi Godard snemal eksplicitno politične filme, pravi filmska zgodovina. In kdo smo mi, da bi dvomili o kontradiktornosti filmske zgodovine? Zato se kar takoj pomaknimo na konec Godardjevega političnega obdobja, k tokratnemu objektu meseca. Film Tout va bien, Vse je dobro, je film iz leta 1972 in Godardjev dvojni obračun. Obračun s post 68 političnim dogajanjem in z lastnim filmskim ustvarjanjem. Stavek Bertolda Brechta - "Zastavljam si vprašanje forme, zato ker si postavljam vprašanje politike" - najbolje ujame Godardjevo vodilo tistega obdobju. Vodilo, ki je parafraza Marxove maksime, da je filmska forma dobra toliko, kolikor je forma svoje vsebine. Godardjev optimizem o filmski revolucionarnosti leta 68 lahko zaslutimo v filmu Vikend iz leta poprej. V filmu eden od igralcev citira tisti del Roussojevega Emila, kjer je govora o točki nič, o novem začetku. To dramatičnost sočasnosti konca in začetka poudari zaključni napis filma: fin du cinema, "konec kinematografije". Glavni sestavini političnega obdobja sta Brechtova zgodovinska nujnost nove filmske forme in "obračun" med fiktivnostjo in realnostjo. Zadnjega v filmski zgodovini med prvimi načne sovjetski filmar Džiga Vertov. Džiga Vertov je med sovjetskimi režiserji veljal za militantnega predaneža dokumentarni formi. Kamera je zanj izostritev človeškega očesa na način mikroskopa. Njegovi filmi so tovarna faktov in v odkritem spopadu s tradicionalnim »mimetičnim« filmom. Za Vertova je namreč montaža temelj filma, vseh njegovih formalnih operacij: od fotografije, projekcije do kognitivnih procesov pri gledanju filma. Godard je

Airbeletrina, 19. marec 2015 ― Izbira datuma, ki ga je Organizacija združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo določila za svetovni dan poezije, se mi je zmeraj zdela nekoliko tendenciozna, če ne že simptomatična; ker se članom UNSECA prejšnja datuma, na katera je dobršni del 20. stoletja spontano slavil poezijo, očitno nista zdela dovolj slikovita in/ali poetična (5. oziroma 15. oktober, sicer rojstni dan starorimskega pesnika Vergila), se je dotična institucija odločila nase prevzeti svoj del odgovornosti do ohranjanja pesniške tradicije in patosa, ki ji po nekem zdravorazum(ar)skem prepričanju pritiče – in tako je leta 1999 za svetovni dan poezije razglasila 21. marec oziroma prvi pomladni dan – začetek tistega letnega časa torej, ki ga tako zelo radi povezujemo s prebujanjem narave, čustev in čutnosti. Ker pa imam občutek, da se podobne pavšalne krilatice in posplošujoče sodbe pogosto držijo tudi same poezije, ustvarjalnih postopkov in navsezadnje samih pesnikov (ki jih s svojim orfičnim refleksom večkrat pomagajo celo reproducirati!), jih bom v tem prispevku poskušal postaviti pod vprašaj in s tem do neke mere demistificirati, takorekoč postaviti z glave nazaj na noge. V spodnjih vrsticah bom tako nanizal nekaj zame simptomatičnih izjav in trditev, na katere sem naletel bodisi tekom pogovorov z bralci bodisi med branjem intervjujev s pesniki, ter z njimi nato (malo za šalo, malo zares) polemiziral.

SPRP, 19. marec 2015 ― Udarne sile zagrebškega punk podzemlja prihajajo v Maribor: ►Abergaz     (Zagreb, punk´n´roll) ►No More Idols     (Zagreb, punk/garage) Skupini Abergaz in No More Idols se bodo konec marca in v začetku aprila družno mudili na EU/UK turneji. Za prvo postojanko na tej poti so izbrali Maribor, kar bo tudi njihov edini nastop v Sloveniji. Tako jih bomo lahko ujeli v četrtek, 26. marca v Pekarni. Pristni zvoki iz zagrebškega punk kotla bodo razhajali od 21:30 dalje v dvorani Gustaf, vrata pa se bodo odprla pol ure prej.  Prispevek za koncert bo znašal 3 evre. Pred, med in po koncertu bo na sporedu glasbena idila iz različnih punk smeri. Na dogodku bo vzpostavljen tudi distro. FB event: tukaj. Pridi, podpri sceno in se za(je)bavaj!  Kratek opis skupin:  Primitiva (1. poglavlje albuma Proboj biti postojanja) by Abergaz Abergaz Abergaz so nastali leta 2006. Skupino je ustanovil zloglasni frontman Njec Hranjec, znan po odštekani drži in zanimivih nastopih. Gojijo hiter ter umazan zvok, ki ga dopolnjujejo z humoristično-provokativnimi besedili. Z liriko znajo pičiti pod kožo in povedati kakšno pikro na račun tradicije ter konservativnega stanja duha, ki vlada v družbi. Za sabo imajo lepo število izdaj, nazadnje pa so februarja izdali EP »Primitiva«. Tako bomo lahko slišali nekatere novejše komade, seveda pa ne bo manjkalo niti starejših klasik iz albumov »Bunt?«, »Minimalizam Megalomanije«, »Prejebeno«, »Sagorijevanje apatije« in »Površina«.  Poslušanje: https://abergaz.bandcamp.com Fiasko by No More Idols No More Idols No More Idols so na sceni že več kot deset let. V tem času so si delili oder z bendi kot so G.B.H., U.K. Subs, The Adicts, The Misfits, The Vibrators itd. ter tako zabeležili številne nastope doma in v tujini. Pred dobrim letom so tako že obiskali Nizozemsko, Nemčijo, Veliko Britanijo in Češko. V vitrini imajo tri albume in sicer »Propaganda«, »36:45«, lansko leto pa so navrgli še celovečerec »Fiasko«. V be