Radio Študent, 30. december 2016 ― * NAJ TUJE TOLPE BUMOV 2016* NAJ DOMAČE TOLPE BUMOV 2016   David Bowie: ★ (Blackstar) (ISO/Sony Music/Menart, 2016) (iz Tolpe bumov z dne 14. januar 2016)   Ni več ostalo prav veliko balasta, s katerim bi lahko zapolnili biografske niše vplivne enigmatične ikone. Bowiejeva ekstravagantna pojavnost je obenem odstirala njegovo naravnanost k tajnosti in ohranjanju zasebnosti. Pri svojem ustvarjalnem udejstvovanju je navadno svoj neposreden in odprt značaj potisnil na stran in se hudomušno posluževal raznih trikov in odvodov, s katerimi je svoje sledilce speljal na drugo stran njihovih pričakovanj – kot to denimo počne tudi Scott Walker.  Vsak morebitni smisel, ki ga sam nikoli niti ni iskal, je vedno podredil intelektualnim kritikam, ki jih je izražal bodisi skozi imidž bodisi skozi družbeno angažirano poezijo. Tako je bila tudi plošča »★« tik ob izidu s strani uveljavljenih kritiških medijev razumljena kot uglasbeni dokument, ki se sklicuje na ISIS, terorizem in sorodne tematike. Tragični dogodek 10. januarja je v naslednjih dneh izsilil povsem drugačne interpretacije in post-recenzije. Žanrsko izjemno fragmentiran diskografski opus, ki se je vselej zdel izvenzemeljski in surrealističen, je zaključil s petindvajsetim studijskim projektom »★«, ki ga je s svojim dolgoletnim sodelavcem Tonyjem Viscontijem pričel snovati že ob koncu leta 2014. Plošča »★« je zlitje melanholičnih vibracij z jazzovskimi primesmi, ki vsiljujejo prizemljenost, kakršne pri Bowieju doslej nismo bili vajeni. Po drugi strani smo vajeni njegove inklinacije k zvočnemu raziskovanju in eksperimentiranju, ki je na plošči nedvomno prisotna. Kakršnikoli poskusi žanrskega opredeljevanja plošče so praktično brezpredmetni, saj Bowie že znotraj posamičnih skladb neprestano preskakuje med najrazličnejšimi slogi, tako v vokalnem kot instrumentalnem smislu. Skladba »Sue (Or in a Season of Crime)« vzbuja zvočne asociacije na Walkerjev »Tilt« ter na zgodnja Wilsonova dela, medtem ko je v

Radio Študent, 30. december 2016 ― JOSIP KLOBUČAR: Bad Taste (rx:tx, 2016) Bad Taste by Josip Klobučar   ŽIGA MURKO: Singer Of Sorcery (Acorn Tapes, 2016) SINGER OF SORCERY by Ziga Murko   Dve plošči iz odhajajočega leta, ki ju predstavljamo v tokratni Tolpi, sta ravno prav sorodni, da smo ju brez slabe vesti uvrstili v eno oddajo, in vseeno dovolj različni, da sta skupaj ponudili nekaj stimulativnih iztočnic za širši razmislek. Gre za izdaji Josipa Klobučarja in Žige Murka, dveh regionalnih beatmakerjev, ki sta tako in drugače povezana z založbo rx:tx in ki se, vsaj sodeč po slišanem, za zdaj še ne nameravata prilagoditi kakršnim koli kalupom. Nasploh se zdi, da se, skupaj z Blažem, .čunfo in še kom, tukajšnji klesalci beatov trenutno v svoji koži počutijo dokaj lagodno, saj raziskujejo in eksperimentirajo precej neobremenjeno, tako da kljub pridnemu upoštevanju relevantnih trendov vseeno ohranjajo nekakšno samosvojo pristnost. Klobučar, ki smo ga mnogi prvič spoznali, ko je spretno premontiral Borkin Stringy Thingy, je Murkov antipod predvsem v načinu predstavljanja svoje glasbe mestu in svetu. Pri Murku smo že navajeni tako rekoč konstantnega toka novih posnetkov na različnih nosilcih in pri različnih založbah, ki jih zaznamujejo postopni, pravzaprav niansni stilski premiki in nekakšna sproščena kolažnost. Zagrebčan Klobučar pa svojih kart ne razkazuje tako pogosto, zato se poslušalcu zdi, da vedno znova precej bolj korenito posega v svoj zvok. Z omenjenim remiksom in s pesmijo Drought s kompilacijske izdaje založbe rx:tx se nam je predstavil kot nekdo, ki mu je bil blizu precej sintetičen, glitchy zvok, ki se je nemalokrat spogledoval tudi z IDM-ovskimi zvočnimi slikami, z novo malo ploščo Bad Taste pa v svoj opus vpelje dobršno mero svežih prijemov, ki opazno spremenijo njegovo celotno sonično obličje. Bad Taste je premišljen izdelek, ki v štirih pesmih zgradi oprijemljivo atmosfero in skupaj z dovršeno grafično podobo strumno stoji pokonci kot kratka, a sladka in

Notranjsko primorske novice » Kultura, 30. december 2016 ― Ljubljana, Logatec – V veliki dvorani Cankarjevega doma so poslušalci 25. decembra že tretje leto zapored prisluhnili božičnemu koncertu z naslovom Božič v Ljubljani pod vodstvom dirigenta Marjana Grdadolnika. V razprodani dvorani so se predstavili Simfonični orkester Cantabile, združena Mešani pevski zbor Adoramus, ki ga vodi Marjan Grdadolnik in Mešani komorni zbor Ljubljanski madrigalisti, ki ga vodi Primož Malavašič ter številni priznani solisti. Koncert bodo ponovili v nedeljo, 8. januarja, ob 19. uri v športni dvorani v Logatcu. Foto: Matjaž Maležič Prvi del koncerta se je začel s pritrkavanjem pritrkovalcev z Brezovice, ki jih vodi Brane Tomanič, potem pa z mogočnimi in dobro znanimi skladbami, kot so Adeste fideles, Finale iz Saint Saensove Simfonije 3, deli iz Handlovega oratorija Mesija in drugimi. Ob tako mogočnem začetku se je marsikateri poslušalec vprašal, če bodo izvajalci zdržali takšno intenzivnost do konca koncerta. Misel je bila seveda odveč, saj ne samo, da so z močjo skladb poslušalce prevzeli, temveč so intenzivnost še stopnjevali. Bil je koncert, ki je poslušalce začaral že na začetku, in ta urok ni popustil do konca. Božič v Ljubljani 2016, Cankarjev dom – Foto: Matjaž Maležič Prvi del je ponudil tudi izkušene in izjemne soliste, sopranistko Mojco Bitenc, mezzosopranistko Tino Drole, uveljavljenega tenorista Janeza Lotriča ter baritonista Domna Križaja. Izstopala sta tudi Gašper Jereb z orglami ter Jernej Gantar s trobento. Če na prvi del koncerta pogledamo še z očmi simbolike, prepoznamo, da je bil zasnovan kot starozavezno napovedovanje prihoda Božjega sina. Tudi preroki so Odrešenika napovedovali glasno, mogočno, z notranjim ognjem, ostro besedo in mučeništvom, kot se za Kralja vesoljstva spodobi. Izbor skladb in izvedba prvega dela sta odlično posnela vzdušje pričakovanja in napovedovanja. Drugi del koncerta se je začel umirjeno, z delom Zima iz Vivaldijevih štirih letnih časov. Vrhunsko se je izkazala violinistka