Kamra.si, 31. januar 2018 ― V nekdanji grajski kapeli na gradu Ravne, kjer že skoraj 70 let domuje Koroška osrednja knjižnica, smo v sodelovanju s Koroškim pokrajinskim muzejem, v okviru projekta Na hribu grad, v gradu zaklad, 24. januarja 2018 pripravili prvi večer na temo Kamni govorijo, saxa loquuntur arheologinje Saše Djura Jelenko. V kapelo gradu Ravne so bili leta 2005, po prenovi Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika, prestavljeni rimski kamniti spomeniki odkriti na območju občin Ravne na Koroškem in Prevalje. Večina kamnov izvira iz rimskega grobišča Zagrad pri Prevaljah. Reliefne plošče in obdelane kvadre so povodnji reke Meže, gradnja jezu in gradbena dela na Peruzzijevi žagi razkrila v drugi polovici 19. in začetku 20. stoletja. Po uvodnem nagovoru vodje projekta, bibliotekarke Simone Vončina, je arheologinja Saša Djura Jelenko doživeto predstavila zgodbe, ki jih pripovedujejo rimski nagrobni spomeniki. Na koncu se je predavateljica dotaknila še izsledkov arheoloških raziskav na gradu Ravne/Streiteben, ki so potekala leta 2002. Za izjemno zvočno kuliso pa sta z dvema skladbama v latinščini uvodoma poskrbeli Mojca Kamnik in Urša Lorber.

Biblioblog, 31. januar 2018 ― Avtor: Miro PušnikLeta 1995 je so ob razcvetu servisov interneta, še posebej storitev svetovnega spleta veliki založnikom napovedovali konec njihove dejavnosti. Ameriška revija s področja poslovanja in ekonomije Forbes je napovedala, da bo založba Elsevier, ki ima na trgu mednarodne znanstvene literature največji delež, prva žrtvev interneta. Izhajali so iz podmene, da bo svetovni splet povezal raziskovalce, ki si bodo poslej delili znanstvena dognanja brezplačno. Predvidevali so, da znanstvenih revij v tradicionalni obliki sploh ne bo več.Dvajset let kasneje e soočamo z nasprotnim; izdajanje mednarodne znanstvene literature spada med najbolj dobičkonosne branže. Cookson v Financial Timesu navaja poslovne podatke za založbo Elsevier, divizija znanstvene revije (https://www.ft.com/content/93138f3e-87d6-11e5-90de-f44762bf9896). V letu 2014 so imeli 2 milijardi funtov prihodkov. Stopnja dobička je znašala 34 %, kar je pomenilo štirikrat več od stopnje dobička prvih 100 podjetij na London Stock Exchange (FTSE 100, Financial Times Stock Exchange 100 Index, FTSE 100 Index, FTSE 100 ali Footsie). V letu 2014 so izdali 380.000 znanstvenih člankov v 2.500 znanstvenih revijah.Če vzamemo 380.000 člankov, prihodek 2 milijardi funtov ter stopnjo dobička 34 % ugotovimo, da je bil: prihodek na en objavljen znanstveni članek v revijah založbe Elsevier okoli 5.300 funtov, dobiček na en objavljen članek okoli 1.800 funtov. V letu 2014 so le slovenske univerze v revijah založbe Elsevier objavile 1021 člankov (Univerza v Ljubljani 714, Univerza v Mariboru 213, Univerza na Primorskem 61, Univerza Nova Gorica 33). Glede na te podatke lahko sklepamo, da so objavljeni članki slovenskih univerz založbi Elsevier prinesli 1.837.800 funtov dobička.Velike stopnje dobička imajo tudi druge založbe mednarodne znanstvene literature. Založbi Springer Nature in Taylor &Francis naj bi leta 2012 imela stopnjo dobička 35 %, založba Wiley & Sons pa 29 % . Po nekaterih drugih podatkih naj bi največjo s