Notranjsko primorske novice » Kultura, 24. september 2018 ― Postojna – Narodni univerzitetni knjižnici je prav v evropskem letu kulturne dediščine uspelo dobiti pomemben zgodovinski rokopisni kodeks iz leta 1481, tako imenovani Slavinski misal, ki je bil naročen in izdelan za potrebe cerkve svetega Danijela v Zalogu v takratni župniji Slavina. Rokopis je pomemben zgodovinski dokument, za katerega so že mislili, da je za Slovenijo izgubljen, za njegovo pridobitev pa so si prizadevali tudi v Slavini. Slavinski misal – Foto: NUK Do leta 1982 je bil Slavinski misal pozabljen, nato se je pojavil na dražbi hiše Sotheby v Londonu, a NUK ni imel dovolj sredstev za odkup. Sredstva so se zdaj našla, v NUK-u pa so nad novo pridobitvijo nadvse navdušeni, saj strokovnjaki rokopis opredeljujejo kot nadvse dragocen zaklad naše dediščine. Kodeks so gospodje iz Zaloga v Nürenbergu naročili leta 1481, kupili pa istega leta na god sv. Katarine, 25. novembra, za cerkev sv. Danijela v Zalogu, ko je bil vikar v Slavini Aleš Dornik. 5 zlatnikov in 7 soldov zanj so odšteli v prisotnosti »verodostojnih oseb« Primoža Stora in Mateja, Gašperjevega sina iz Zaloga. Misal, ki ima 78 pergamentnih listov oziroma folijev, so kot mašno knjigo nekoč uporabljali duhovniki v cerkvi sv. Danijela v Zalogu. Poseben je tudi po tem, da vsebuje prepise samo tistih mašnih delov, ki so jih potrebovali in uporabljali v njej, kar pomeni, da kupci niso kupili dela, ki bi bilo slučajno naprodaj, ampak so ga naročili. »Celotna mašna knjiga (missale plenum) bi morala namreč imeti kakih 300 folijev ali več, za izbor specifičnih besedil pa so se naročniki po vsem sodeč odločili zato, da so zmanjšali stroške,« pojasnjuje ddr. Nataša Golob, ugledna poznavalka srednjeveških rokopisov in knjižnega slikarstva pri nas. Pomemben dokument dediščine Rokopis je pomemben dokument slovenske kulturne in druge dediščine iz več razlogov. Med drugim vsebuje zapis o datumu nakupa in ceni kodeksa, zaradi česar je pomemben dokument ekonomske zgodovine, še posebej ker v sred

ARS Ars humana, 24. september 2018 ― Združenje konferenčnih tolmačev Slovenije letos praznuje 45-letnico delovanja Združenje konferenčnih tolmačev Slovenije letos praznuje 45-letnico delovanja. Ob tem je v tesnem sodelovanju z Mednarodnim združenjem konferenčnih tolmačev v Slovenijo pripeljalo mednarodno razstavo En proces – štirje jeziki, ki predstavlja manj znano, jezikovno plat nürnberških procesov – ti pomenijo pomemben mejnik v sodobnem mednarodnem pravu, pa tudi v zgodovini simultanega konferenčnega tolmačenja. V oddaji bomo spregovorili o tem, kaj so posebnosti simultanega konferenčnega tolmačenja, kaj je tisto, kar naredi dobrega tolmača, kje vse danes delujejo tolmači, pa tudi o nastanku in delovanju  Združenja konferenčnih tolmačev Slovenije. Prav tako bomo predstavili razstavo, ki je posvečena pionirjem simultanega konferenčnega tolmačenja in je trenutno na ogled v ljubljanski Mestni hiši, od 25. 9. dalje pa v Hiši EU v Ljubljani.

Biblioblog, 24. september 2018 ― Nadaljujemo z objavami dokumentov o odprtem dostopu. Tokrat bomo govorili o DORA, projektu LERU in deklaraciji EOSC. Povzetek predavanj iz 8. strokovnega srečanja nabavnih konzorcijev mednarodne znanstvene literature, pa si lahko ogledate v naši prejšnji objavi, z naslovom Pogled na odprto znanost.San Francisco Declaration on Research Assessment DORA  https://sfdora.org/read/   Agencije za financiranje, institucije, ki zaposlujejo znanstvenike in sami znanstveniki, imajo vsi željo in potrebo, da ocenijo kakovost in učinek znanstvenih rezultatov. Zato je nujno, da se znanstveni rezultati točno izmerijo in ocenijo pametno. Impact Factor se pogosto uporablja kot primarni parameter, s katerim primerjamo znanstvene rezultate posameznikov in institucij. Prvotno je bil ustvarjen kot orodje za pomoč knjižničarjem pri ugotavljanju katere revije se splača kupiti, in ne kot merilo znanstvene kakovosti raziskav v člankih. Glede na to je bistveno razumeti, da ima Impact Factor, kot orodje za ocenjevanje raziskav številne pomanjkljivosti . Te omejitve vključujejo: - porazdelitve citatov v revijah so zelo razpršene, - lastnosti Impact Factorja so specifične za posamezno področje, - mogoče ga je urediti z uredniško politiko in - podatki, uporabljeni za izračunavanje dejavnikov vpliva, niso niti pregledni niti javno dostopni. Priporočila DORA zato predlagajo, da se uporablja naslednje spremembe pri vrednotenju : - potrebo po odpravi uporabe časopisnih meritev, kot so dejavniki vpliva na časopis, pri financiranju, imenovanju in napredovanju, - potrebo po presoji raziskav o lastnih zaslugah in ne na podlagi revije, v kateri je raziskava objavljena in - potreba po izkoriščanju priložnosti, ki jih ponuja spletno objavljanje (kot so sproščanje nepotrebnih omejitev števila besed, številk in referenc v člankih ter raziskovanje novih kazalnikov pomena in vpliva). Projekt LERUhttps://www.leru.org/files/LERU-AP24-Open-Science-full-paper.pdf Liga evropskih raziskovalnih