It’s a Wonderful Life (1946)

It’s a Wonderful Life (1946)

Deseta umetnost, 8. oktober 2018 ― Božična fantazija režiserja Franka Capre je bil film, ki je spravil Jamesa Stewarta nazaj v igralski posel, in kako smo lahko veseli, da se je to zgodilo. Ko njegovo podjetje propade, se George Bailey (Stewart) za božič znajde na mostu, kjer skuša storiti samomor. Nato ga obišče angel (Travers) in mu pokaže, kakšen bi bil […] Tags:   Del.icio.us Facebook TweetThis Digg StumbleUpon Comments:  0 (Zero), Be the first to leave a reply! You might be interested in this:    Zvezda je rojena  Non-Stop (2014)  Oceanovih 8  Logan Lucky (2017) Copyright © Deseta umetnost [It’s a Wonderful Life (1946)], All Right Reserved. 2018.
RŠ INTERVJU: The Skull

RŠ INTERVJU: The Skull

Radio Študent, 8. oktober 2018 ― V torek, 9. 10., bodo Ljubljano prvič obiskali doomerji The Skull, ki so nastali iz kultne zasedbe Trouble, v svojih vrstah pa gostijo še člane kultnih Cathedral, Divinity Compromised ter Witch Mountain.
Strahopetci: Danny Smiřický in njegova revolucija

Strahopetci: Danny Smiřický in njegova revolucija

Konteksti (Tomaž Bešter), 8. oktober 2018 ― vir slike: emka.si Za seboj imam še eno prijetno branje Modernih klasikov. V 103. ediciji zbirke prinašajo pripoved o zadnjih dnevih vojne. O tem, kako prebivalci Kostelca na Češkoslovaškem doživljajo konec nemške agresije, pričakujejo ruske vojake in se doma skušajo bolj ali manj uspešno organizirati v vojaške skupine, ki bo poskrbela za nadvse miren začetek nove dobe. Dobe po koncu druge svetovne vojne. Beremo dnevniške zapise mladega fanta, ki ga bolj kot kar koli drugega zanimajo dekleta in položaj, ki ga išče v družbi, da bo zakorakal v prihodnost, ki mu jo politična situacija pravkar odpira. Josef Škvorecký, ki je življenje večinoma preživel v Kanadi, je ta roman spisal po koncu vojne  v letih 1948-1949; delo je nekaj let ostalo v predalu in bilo objavljeno kasneje, 1958. Danes gre za izjemno pomembnega pisca in prav tako izjemno pomembno delo, tako Nives Vidrih, prevajalka romana, v odlični spremni besedi, tako tudi že George Gibian leta 1980 (Škvorecký's "The Cowards" Twenty Years Later. World Literature Today, 54(4), 540-543), ko je po dvajsetih letih izdaje pisal o tem, kako roman večini Čehom pomeni simbol svobodne literature.Romanu je naslov Strahopetci.Doživljanje Strahopetcev je sila zanimivo. Bralec sledi dnevnim peripetijam Dannyja Smiřickýja v začetku maja 1945. Hitler je mrtev, med prebivalci krajev, ki imajo končno dočakati konec vojne, buči v pričakovanju, kaj se bo pravzaprav zgodilo. Bodo Nemci šli brez boja? Se bodo predali? Kako bo, ko pridejo Rusi? V to sliko se pridružimo Dannyju, ki s prijatelji iz skupine, kjer igra saksafon, vadi in se pogovarja o revoluciji. V zraku je negotovost, nihče prav dobro ne ve, kaj se bo zgodilo. A življenje jim, tako se zdi, vojna ne obremenjuje povsem v meri, kot bi z današnje perspektive pričakovali. Revolucija prihaja. Prihajajo časi, ko se bo potrebno organizirati v skupine, prevzeti vojaško komando nad mestom in uspešno nadzirati vse do prihoda Rusov. In to se je tudi zgodilo. Danny se vsak ve
Venom (2018)

Venom (2018)

Deseta umetnost, 8. oktober 2018 ― Za začetek nekaj iskrenosti; navkljub temu, da sem odraščal z branjem stripov in pustolovšinami supeherojev kot sta Batman in Spider-Man, mi je navdušenje za tovrstne filme v zadnjih letih močno upadlo. Dandanes redko naletim na superherojski film, ki bi ga pogledal več kot enkrat, večina jih je namreč tako formulaičnih in pozabljivih, da dobesedno zletijo […] Tags:   Del.icio.us Facebook TweetThis Digg StumbleUpon Comments:  0 (Zero), Be the first to leave a reply! You might be interested in this:    Singin’ In The Rain (1952)  Dokumentarca o genocidu, za katerega svetu ni bilo mar  Memento (2000)  The Predator (2018) Copyright © Deseta umetnost [Venom (2018)], All Right Reserved. 2018.

1912 – Začetek I. balkanske vojne

Zgodovina na dlani, 8. oktober 2018 8. oktobra leta 1912 je Črna gora napovedala vojno Osmanskemu cesarstvu, s čimer se je začela I. balkanska vojna. Ostale balkanske države – Srbija, Grčija in Bolgarija so se postavile v obrambo mali balkanski zaveznici in kmalu se je začela brutalna vojna, ki je potekala na treh frontah. Po italijanskem… Preberi The post 1912 – Začetek I. balkanske vojne appeared first on Zgodovina na dlani.

PODMORNICA, dnevni center za otroke in mladostnike, v žalski knjižnici na pripovedovanju zgodb

Medobčinska matična knjižnica Žalec, 8. oktober 2018 ― V dnevnem centru za otroke in mladostnike Podmornica iz Žalca so v začetku poletja izrazili željo, da bi otroci, ki so popoldne v njihovem varstvu, v žalski knjižnici mesečno poslušali pravljice in tako opravili posebno bralno značko, ki smo jo v preteklem šolskem letu izvedli že z Društvom Sožitje Žalec. Z veseljem smo jih sprejeli prvi ponedeljek v oktobru. Prišlo jih je dvanajst. Od oktobra 2018 do maja 2019 bodo tako vsak prvi ponedeljek v mesecu od 18. do 19. ure otroci iz Podmornice poslušali eno ljudsko in eno avtorsko pravljico. ...
Film o zgodovini za zgodovino

Film o zgodovini za zgodovino

ARS Svet kulture, 8. oktober 2018 ― Slovenska filmska dediščina je prvi pomnik filmski umetnosti postavila v Baški grapi, kjer je pred 70. leti nastajal celovečerni zvočni igrani film Na svoji zemlji Slovenska filmska dediščina je prvi pomnik filmski umetnosti postavila v Baški grapi, kjer je pred 70. leti nastajal celovečerni zvočni igrani film Na svoji zemlji. Ideja o Rastoči knjigi pa je dobila novo uresničitev in obeležje v prostorih Gimnazije Novo mesto, kjer je postavljen kip Gimnazijke Tomislava Blaževića. Poslušajte oddajo Svet kulture.

8. oktobra 2003 je v Ljubljani umrl Vilko Novak, etnolog, slavist, literarni zgodovinar, urednik in prevajalec

Kamra.si, 8. oktober 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...8. oktobra 2003 je v Ljubljani umrl Vilko Novak,  etnolog, slavist, literarni zgodovinar, urednik in prevajalec. Rodil se je 28. aprila 1909 v Beltincih. Otroška in mladostna leta je preživel pri svojem stricu, župniku Ivanu Baši, v Bogojini in tam obiskoval tudi osnovno ljudsko šolo. Nadaljeval je na realni gimnaziji v Murski Soboti (1920 - 1926) in v Ljubljani (1926 - 1928), kjer je tudi maturiral. Zatem se je vpisal na Filozofsko fakulteto v Ljubljani, smer slavistika in leta 1933 diplomiral. Po diplomi je kot srednješolski profesor nastopil svojo prvo službo v Mariboru, kjer je ostal do leta 1937. V to obdobje segajo tudi začetki njegovega raziskovalnega dela, ki so bili vezani predvsem na slovstveno zgodovino, hkrati pa se je ob tem vse pogosteje srečeval z vprašanji ljudske kulture. Zatem je v letih 1937 in 1938 deloval na soboški gimnaziji, med leti 1938 in 1941 pa v Kranju. Ob ustanovitvi oddelka za etnologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani leta 1940 je začel etnologijo tudi študirati in jo končal z diplomo leta 1946. Vmes, leta 1944, pa je v Budimpešti doktoriral še iz literature (Štefan Küzmič, prekmurski prevajalec Biblije). Ob izbruhu druge svetovne vojne se je vrnil na gimnazijo v Mursko Soboto, leta 1942 pa je odšel v Sento v Bački, kjer je ostal do konca vojne. Nato se je kot srednješolski profesor vrnil v Mursko Soboto, leta 1946 znova odšel v Kranj, naslednje leto pa v Ljubljano. Leta 1948 je po zagovoru doktorata (Ljudska prehrana v Prekmurju) nastopil mesto asistenta na oddelku za etnologijo, leta 1955 bil izvoljen za docenta, leta 1957 pa je prevzel vodstvo oddelka. Leta 1965 je bil izvoljen za izrednega in leta 1972 še za rednega profesorja. Predaval je narodno etnologijo (slovansko in južnoslovansko), občo etnologijo in etnologijo Evrope. Tudi po upokojitvi leta 1975 je še nekaj let predaval.

8. oktobra 1826 se je v Podgorju pri Kamniku rodil Luka Svetec, pravnik, politik, pisatelj in jezikoslovec

Kamra.si, 8. oktober 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...8. oktobra 1826 se je v Podgorju pri Kamniku rodil Luka Svetec, pravnik, politik, pisatelj in jezikoslovec. Umrl je 21. januarja 1921 v Litiji. Osnovno šolo je obiskoval pri frančiškanih v Kamniku, gimnazijo pa kot gojenec Alojzijevišča v Ljubljani. Licejski študij je končal v Ljubljani in v letih 1848-1849 tu poslušal pravna predavanja v slovenščini. Leta 1853 je doštudiral pravo na dunajski univerzi in nato služboval na Hrvaškem. Od leta 1861 je bil pomožni uradnik v Mokronogu in Kočevju, leta1864 je postal sodnik na Brdu pri Lukovici, leta 1866 policijski komisar na ljubljanskem magistratu. Med leti 1871 in 1872 je bil notar v Idriji, od leta 1873 dalje pa v Litiji. Njegovo zgodnje pesništvo je zaznamovano z domoljubjem (Lipi, Rojakom, 1849), pripovedništvo pa z romantiko (povest Vladimir i Kosara, Slovenska bčela, 1851). Napisal je tudi narodni ep o Petru Klepcu (1851), ki pa je le obsežnejša pripovedna pesem. Leta 1865 se je kritično odzval na izid pesniške zbirke Simona Jenka in bil jezikovni mentor Josipa Vošnjaka. 

GLASBENA OLIMPIJADA – uradni rezultati

Glasbena mladina, 8. oktober 2018 ― Objavljamo uradne rezultate Osme slovenske glasbene olimpijade: URADNI REZULTATI Osme slovenske glasbene olimpijade Mentorjem in tekmovalcem iskreno čestitam0 za uspešne nastope in osvojena priznanja!   Slovenska glasbena olimpijada Ljubljana, 10. marca 2019   “Najvišja umetnost učitelja je prebuditi veselje do ustvarjalnega izražanja in znanja.” Albert Einstein Spoštovane učiteljice in učitelji glasbene umetnosti, želimo vas spodbuditi, da […]

V Cankarjevem domu mali plesni simpozij in premiera predstave Fight Bright

SiGledal Novice, 8. oktober 2018 ― V Cankarjevem domu (CD) bo v ponedeljek, 9 oktobra, popoldne mali plesni simpozij, posvečen slovaškemu plesalcu in koreografu Milanu Tomašiku, zvečer bo sledila premiera predstave Fight Bright. To je Tomašik ustvaril v sodelovanju s tujimi in slovenskimi plesalci in bo zaokrožila trilogijo skupinskih predstav, v kateri sta še Sezona lova (2014) in Silver Blue (2015).

ANALIZA ASOCIACIJE O STANJU POKLICNIH NVO V KULTURI V LOKALNIH SKUPNOSTIH

Revija Primus, 8. oktober 2018 ― Piše: Tadej Meserko V društvu Asociacija si že vrsto let prizadevamo za izboljšanje pogojev delovanja poklicnih nevladnih organizacij, ki delujejo na področju kulture. Asociacija deluje na različnih nivojih – zakonodajo sooblikujemo na nacionalni in EU ravni, vključujemo pa se tudi v pripravo relavantnih ukrepov in izvedbenih mehanizmov, ki nastajajo in se izvršujejo na ravni lokalnih ...
Ogled restavratorske delavnice za tekstil v Slovenskem etnografskem muzeju

Ogled restavratorske delavnice za tekstil v Slovenskem etnografskem muzeju

SEM, 8. oktober 2018 ― Slovenski etnografski muzej se pridružuje vseslovenski obeležitvi Dneva konservatorstva-restavratorstva 2018 z dnevom odprtih vrat. Prijazno vabimo posameznike ali skupine, da se pridružijo ogledu restavratorske delavnice za tekstil SEM in predstavitvi konservatorsko-restavratorskih postopkov v petek, 12. oktobra 2018 ob 11. uri. Vodila bo mag. Ana Motnikar, vodja oddelka za restavracijo in konserviranje v SEM. Vstop je prost! Več o dogodkih ob Dnevu konservatorstva-restavratorstva 2018
Komentar Matejevega evangelija

Komentar Matejevega evangelija

KUD Logos, 8. oktober 2018 ― Janez Krizostom, Komentar Matejevega evangelija, Hom. VII Sedma homilija (Mt 2,4–9) Uvod Krizostomov Komentar Matejevega evangelija je sestavljen iz devetdesetih govorov oziroma homilij. V prevodu predstavljamo enega od njih. Janez Krizostom (347, Antiohija–407, Pont), konstantinopelski nadškof, eden največjih grških cerkvenih očetov, izjemen govornik in ekseget antiohijske šole, je te govore napisal in podajal okrog leta […]
Glasba za orgle in tolkala

Glasba za orgle in tolkala

ARS Obiski kraljice, 8. oktober 2018 ― Z deli Rameauja in Mozarta oz. s priredbami njunih del za to zanimivo zvočno kombinacijo, se bosta predstavila tolkalist Henri Charles Caget in organist Yves Rechsteiner Tokrat vas vabimo k poslušanju glasbe za tolkala in orgle. Z deli Rameauja in Mozarta oz. s priredbami njunih del za to zanimivo zvočno kombinacijo, se bosta predstavila tolkalist Henri Charles Caget in organist Yves Rechsteiner. Oba sta večkrat nastopila tudi na Festivalu Radovljica.
Knjižni sejem v Frankfurtu priložnost za popularizacijo knjige

Knjižni sejem v Frankfurtu priložnost za popularizacijo knjige

Misli, 8. oktober 2018 ― V Frankfurtu bo od 10. do 14. oktobra potekal 70. mednarodni knjižni sejem. Tudi letošnji bo potekal v časih, ki založništvu niso naklonjeni. Založniki in knjigotržci zato sejem vidijo kot eno od priložnosti za popularizacijo knjige. Predstavilo se bo okoli 7000 razstavljavcev iz več kot 100 držav. Častna gostja je Gruzija.

Inovativni poslovni modeli in drugi dogodki Onkraj horizontov, 15.–19. okt. 2018

CED, 8. oktober 2018 ― Zavod Motovila nadaljuje s krepitvijo čezmejnega sodelovanja med Slovenijo in državami Vzhodnega partnerstva EU. Med 15. in 19. okt. 2018 na študijskem obisku »Onkraj horizontov« gostimo skupino umetnikov, kulturnih menedžerjev in kustosov iz Ukrajine. V okviru obiska organiziramo serijo dogodkov z namenom ciljanega usposabljanja in mreženje strokovne javnosti iz kulturnega, filmskega in ustvarjalnih sektorjev.
Štajerska, Pa če hoč’mo zapet

Štajerska, Pa če hoč’mo zapet

ARS Za en bokal muzike, 8. oktober 2018 ― V oddaji Za en bokal muzike poslušamo posnetke ljudske glasbe iz starejših oddaj Slovenska zemlja v pesmi in besedi in iz arhivov naše radijske postaje […] V oddaji Za en bokal muzike poslušamo posnetke ljudske glasbe iz starejših oddaj Slovenska zemlja v pesmi in besedi in iz arhivov naše radijske postaje ter Glasbeno narodopisnega instituta. Tokrat bomo slišali pevce in godce s Štajerskega: iz Lancove vasi pri Ptuju in Slivnice na Kozjanskem, kot so zapeli in zaigrali leta 1979. Oddajo je pripravil Tomaž Rauch.
Denis Poniž: Sedem esejev za sedemdeset let

Denis Poniž: Sedem esejev za sedemdeset let

ARS Izšlo je, 8. oktober 2018 ― Denis Poniž je obogatil slovensko kulturo kot literarni zgodovinar in teoretik, kot pesnik, esejist, dramatik, avtor radijskih iger in urednik Denis Poniž je obogatil slovensko kulturo kot literarni zgodovinar in teoretik, kot pesnik, esejist, dramatik, avtor radijskih iger in urednik. V zbirki Literarni leksikon je tako objavil zvezke Konkretna poezija (1984), Esej (1989) in Tragedija (1994), na začetku svoje znanstvene poti pa strokovno monografijo Slovenski jezik – literatura – računalniki (1974) in pozneje (med drugim) še eseje v zbirki Pot, strokovno monografijo Numerične estetike in slovenska literarna znanost itd. Uredil je (za zbirko Kondor) Antologijo konkretne in vizualne poezije in izbrano delo Karla Destovnika Kajuha z naslovom Markacije (1982). Pesniški prvenki Dionizove pesmi (1976) je sledilo še več pesniških, esejističnih in dramskih besedil, skratka, Poniž je izjemno plodovit avtor. Ob avtorjevi sedemdesetletnici je Celjska Mohorjeva založba izdala njegovo zbirko Sedem esejev za sedemdeset let. V njej je avtor izpisal svojo osebno izkušnjo, linearno pripoved po desetletjih pa je obogatil z vrsto zastranitev. Bralec bo tako iz knjige lahko razbral marsikaj o preteklih desetletjih, predvsem pa o Poniževi osebnosti in delu ter ljudeh, s katerimi je sodeloval ali pa se razšel. Jubilant bo zbirko predstavil v pogovoru z Markom Goljo.
O Arsu

O Arsu

ARS Arsov forum, 8. oktober 2018 ― Radio Slovenija praznuje 90-letnico. Okrogli jubilej je spodbuda za spomine in refleksijo, zato bo tema tokratnega Arsovega foruma 3. program – program Ars Radio Slovenija praznuje 90-letnico. Okrogli jubilej je spodbuda za spomine in refleksijo, zato bo tema tokratnega Arsovega foruma 3. program – program Ars, zagotovo unikaten program v slovenski medijski krajini. O njegovih začetkih, njegovem razvoju in pomenu, izzivih in možnostih bodo v oddaji pripovedovali in razmišljali predsednica Nacionalnega sveta za kulturo Uršula Cetinski, nekdanji urednik Uredništva igranega programa in redni profesor na AGRFT za radijsko igro in režijo Aleš Jan, nekdanji dolgoletni odgovorni urednik Kulturno-umetniškega programa Vlado Senica in sedanji odgovorni urednik programa Ars Matej Venier, z njimi se bo pogovarjal, v živo, Marko Golja. Nikar ne zamudite.
Radijska približevanja I.: Spomini na začetek

Radijska približevanja I.: Spomini na začetek

ARS Čas, prostor in glasba, 8. oktober 2018 ― V oddaji Spomini na začetek, ki smo jo posvetili 90. obletnici slovenskega radia, bomo najprej predvajali četrti stavek 'Religioso, iz Suite za orkester Slavka Osterca V oddaji Spomini na začetek, ki smo jo posvetili 90. obletnici slovenskega radia, bomo najprej predvajali četrti stavek ‘Religioso, iz Suite za orkester Slavka Osterca v izvedbi simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod vodstvom Simona Krečiča. Za oddajo pa smo izbrali tudi dve zanimivi deli, ki sta nastali v bližini časa, da bi se med seboj povezali in spregovorili na različna načina. Ti deli sta: Koncert za klavir in pihala Slavka Osterca in Koncert za klavir in pihala (s kontrabasi) Igorja Stravinskega. Osterčevo delo, nastalo leta 1933, je zaigral pianist Bojan Gorišek, orkestru Slovenske filharmonije je dirigiral Uroš Lajovic. Delo Igorja Stravinskega, ki je nastalo devet let pred Osterčevo skladbo – leta 1924, pa je zaigral pianist Aldo Tramma, simfoničnemu orkestru RTV Ljubljana je dirigiral Anton Nanut. V vmesnem času je začel oddajati Radio Ljubljana. Oddajo »Spomini na začetek« – prvo oddajo ob 90. obletnici slovenskega radia, ki ima stalni naslov »Čas, prostor in glasba«, je posnel Stane Košmerlj, bral je Ivan Lotrič, pripravil in uredil jo je profesor Pavel Mihelčič.
ABONMA SIMONA SEMENIČ

ABONMA SIMONA SEMENIČ

ARS Oder, 8. oktober 2018 ― Simona Semenič, dramska pisateljica in performerka, je letošnja prejemnica nagrade prešernovega sklada Simona Semenič, dramska pisateljica in performerka, je letošnja prejemnica nagrade prešernovega sklada, večkratna Grumova nagrajenka, njena besedila so bila prevedena in uprizorjena doma in v tujini. Je avtorica mlade zrele generacije, ki ima močan vpliv na slovensko sodobno dramatiko s svojimi gledališkimi deli, zaslužna pa je tudi za razvoj in samorazvoj dramskega pisanja, najprej s skupino Preglej, pozneje z dramskimi delavnicami na Tednu slovenske drame. Njena značilnost in posebnost pa je tudi v tem, da kot celostna ustvarjalka nekatera dela napiše tudi za lastno izvajanje, je torej tudi performerka in tudi na tem področju eksperimentalna in inovativna. Festival Mesto žensk je letos programski sklop Mesto umetnic posvetil Simoni Semenič, in v njem cikel: Abonma Simona Semenič, v katerem se bodo zvrstili performansi, predstave, predavanja in bralna uprizoritev najnovejšega odrskega dela, revija Amfiteater pa je v sodelovanju s Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani in Slovenskim gledališkim inštitutom pripravila tudi simpozij o dramatiki Semeničeve, z naslovom Vsak cuka svojo delicijo, mi pa smo pripravili oddajo Oder, v kateri bodo Maja Šorli, Alja Lobnik in Janez Janša na kratko predstavili svoj pogled na dramsko in uprizoritveno poetiko Simone Semenič.
Katarina Majerhold: Kriza smisla filozofije

Katarina Majerhold: Kriza smisla filozofije

ARS Esej na radiu, 8. oktober 2018 ― Filozofinja in urednica Katarina Majerhold je raziskovalka in predavateljica filozofije čustev. Je avtorica in urednica znanstvenih publikacij o slovenskem visokem šolstvu in članica uredništev znanstvenih […] Filozofinja in urednica Katarina Majerhold je raziskovalka in predavateljica filozofije čustev. Je avtorica in urednica znanstvenih publikacij o slovenskem visokem šolstvu in članica uredništev znanstvenih revij. V oddaji boste slišali njen esej z naslovom Kriza smisla filozofije. Bereta ga Eva Longyka Marušič in Aleksander Golja. Glasbena tema v oddaji so odlomki iz skladbe Prvi godalni kvartet Dušana Bavdka v izvedbi Ljubljanskega godalnega kvarteta. Oblikovalec zvoka je bil Vojko Kokot, urednika oddaje pa Mihael Kozjek in Andrej Rot.
Stanka Hrastelj: Prva dama / Bojan Sedmak: Mraken ali Bitje ponoči / Rafael Argullol: Prekleta popolnost / Lindsay Rogers: Partizanski kirurg

Stanka Hrastelj: Prva dama / Bojan Sedmak: Mraken ali Bitje ponoči / Rafael Argullol: Prekleta popolnost / Lindsay Rogers: Partizanski kirurg

ARS S knjižnega trga, 8. oktober 2018 ― V oddaji S knjižnega trga nas čakajo roman Stanke Hrastelj Prva dama, pesniška zbirka Bojana Sedmaka Mraken ali Bitje ponoči, eseji Rafaela Argullola v knjigi […] V oddaji S knjižnega trga nas čakajo roman Stanke Hrastelj Prva dama, pesniška zbirka Bojana Sedmaka Mraken ali Bitje ponoči, eseji Rafaela Argullola v knjigi Prekleta popolnost in pričevanje Lindsaya Rogersa Partizanski kirurg. Recenzije so napisali Simona Kopinšek, Marija Švajncer, Drago Bajt in Iztok Ilich.

GM ODER – Klavirski trio Rupnik

Glasbena mladina, 8. oktober 2018 ― Klavirski trio Rupnik Anže Rupnik, klavir Manca Rupnik, violina Nejc Rupnik, violončelo     Koncerta: Glasbena šola Kranj – ponedeljek, 15. oktobra 2018, ob 18.30 Slovenska filharmonija Ljubljana – četrtek, 18. oktobra 2018, ob 19.30     Spored: Felix Mendelssohn Bartholdy: Klavirski trio št.1 v d-molu, Op.49 *** Anže Rozman: To glasbo podarjam tebi Dmitrij Šostakovič […]

GM oder 2018-2019

Glasbena mladina, 8. oktober 2018 ― V koncertnem ciklu GM oder se na večernih koncertih predstavljajo izbrani mladi slovenski glasbeniki in komorne skupine. V dosedanjih 27 sezonah koncertnega cikla GM oder je na več kot 720 koncertih nastopilo prek 480 mladih izvajalcev, ki so krstno izvedli več kot 80 novosti slovenskih skladateljev. Nastopajoče v sezoni 2018/19 je izbrala strokovna žirija, ki […]
Newyorška MoMA kmalu z retrospektivo del Karpa Godine

Newyorška MoMA kmalu z retrospektivo del Karpa Godine

Misli, 8. oktober 2018 ― V Muzeju moderne umetnosti (MoMA) v New Yorku bo od 19. do 25. oktobra na ogled retrospektiva filmskih del slovenskega režiserja, snemalca, scenarista in montažerja Karpa Godine. Ob pomoči Slovenske kinoteke bodo v dveh dvoranah in ob avtorjevi prisotnosti dvakrat dnevno predstavili sedem izbranih programov njegovih najpomembnejših del.
Trpljenje zahodnega človeka

Trpljenje zahodnega človeka

Airbeletrina, 8. oktober 2018 ― Včasih se zaporedoma pogledani filmi zložijo v celoto. Najprej sem si ogledal Hladno vojno Pawła Pawlikowskega, ki je za prejšnji film Ida dobil oskarja in je sedaj vizualno posnel pač Ido 2. Če bo tako nadaljeval, mu bodo pri Idi 3 začeli očitati, da se ponavlja, a če bo vztrajal do Ide 11, ga bodo hvalili zaradi značilnega sloga.
Zvezda je rojena

Zvezda je rojena

ARS Filmska glasba, 8. oktober 2018 ― Odkar se je filmska industrija v kriznih trenutkih pričela z vso svojo težo opirati na različne oblike serialnosti, odkar jih je iz zasilne strategije za […] Odkar se je filmska industrija v kriznih trenutkih pričela z vso svojo težo opirati na različne oblike serialnosti, odkar jih je iz zasilne strategije za preživetje krize povzdignila na raven svojega vodilnega produkcijskega načela, se pogosto že kar vnaprej negativno odzovemo na posamezne ponujene primere. Nedavno smo se tako na primer spraševali, ali resnično zdaj že vsako leto potrebujemo novo zgodbo iz niza Vojne zvezd? V teh dneh pa je eno najbolj pogostih vprašanj, ali se je »zvezda« res morala še četrtič roditi? V kinodvoranah se je namreč pojavila že četrta inkarnacija hollywoodske klasike Zvezda je rojena, ki tokrat buri duhove predvsem zaradi dejstva, da je bila naslovna vloga zaupana razvpiti pop zvezdnici Lady Gaga. Spomin na verzijo z Barbaro Streisand in Krisom Kristoffersonom, tisto polomijo epskih razsežnosti (tudi dobesedno, saj se je že sicer preko dve uri dolgi film neusmiljeno vlekel), je kljub relativni oddaljenosti, saj je nastal že leta 1976, očitno še vedno razmeroma živ. In ker se je pred dobrim desetletjem pojavilo tudi delo Glitter, skoraj identična – nenazadnje tudi enako obupna –, le malce drugačno naslovljena zgodba, posneta za promocijo še ene pop zvezdnice, Mariah Carey, so se bojazni zdele kar upravičene. Toda razpoloženje se je že po prvih festivalskih testih radikalno spremenilo: z beneškega in torontskega festivala so se namreč pričeli glasno širiti navdušujoči odzivi. Tako se nas je pred ogledom lotilo vznemirljivo pričakovanje, kakršnega bi pravzaprav moral biti deležno vsako udejanjenje nove vizije nekega klasičnega dela. In Zvezda je rojena je nesporno eno takih del. Morda ne toliko zaradi izvirne verzije, tiste iz leta 1937, v kateri sta nastopila Janet Gaynor in Frederic March in ki je bila nekakšna samorefleksija Hollywooda in njegovega zvezdniškega sistema, pač

Posledice

Deseta umetnost, 8. oktober 2018 ― 18-letni Andrej je zaradi svojega težavnega vedenja poslan v vzgojni zavod za mladino, kjer spozna Željka, neformalnega vodjo tamkajšnjih gojencev. Ko odkrije Andrejevo skrivnost, ga prične Željko kmalu izkoriščati v svoj prid. Andrej je tako kmalu postavljen pred preizkušnjo odgovornosti in ohranjanja svoje moralne integritete. Odločiti se mora med Željkom in njegovim divjim življenjem ter […] Tags:   Del.icio.us Facebook TweetThis Digg StumbleUpon Comments:  0 (Zero), Be the first to leave a reply! You might be interested in this:    Skrivnostno ogledalo  [Pozor, hud prizor] - A Few Good Men (1992)  The Autopsy of Jane Doe (2016)  Cannes 2018 – 3. dan: Paul Dano navdušil z režijskim prvencem  Thor: Ragnarok (2017) Copyright © Deseta umetnost [Posledice], All Right Reserved. 2018.

Luis in vesoljčki

Deseta umetnost, 8. oktober 2018 ― 12-letni fant Luis Sonntag živi sam z očetom Arminom, ki je kot ufolog obseden z raziskovanjem neznanih letečih predmetov in želi svetu dokazati, da vesoljci obstajajo. Potem ko je Luisova mati pred nekaj leti umrla, oče pa cele noči gleda skozi teleskop in izumlja napravice, ki bi preprečile prihod nepovabljenih bitij, podnevi pa spi, se […] Tags:   Del.icio.us Facebook TweetThis Digg StumbleUpon Comments:  0 (Zero), Be the first to leave a reply! You might be interested in this:    Submarine (2010)  Zvezda je rojena  Dunkirk (2017)  Noah (2014)  Račka, račka, gos Copyright © Deseta umetnost [Luis in vesoljčki], All Right Reserved. 2018.
Cerknica 1976/77 – 8. b razred

Cerknica 1976/77 – 8. b razred

Stare slike (Cerknica), 8. oktober 2018 ― Pa smo ga dočakali. Težko pričakovani 8. razred. Še vedno je z nami razredničarka Marjana Širaj. Kot učence 8. b razreda iz šolskega leta 1976/77, so nas slikali in predstavili tudi v časopisu Dnevnik, dne 24. 5. 1977. Vsak zaključek šolskega leta se konča s končnim izletom. Tega v osmem razredu smo še prav težko […]

Na dražbo Schielejeva mojstrovina Mesto v somraku

Misli, 8. oktober 2018 ― Mojstrovino avstrijskega umetnika Egona Schieleja, ki je nekoč pripadala mladi judovski vdovi z Dunaja, bodo prihodnji mesec pri Sotheby's dali na dražbo. Za krajino z naslovom Mesto v somraku (Majhno mesto II), ki datira v leto 1913, si dražbena hiša nadeja iztržiti med 12 in 18 milijonov dolarjev, piše nemška tiskovna agencija dpa.
Trubadur s črno kitaro – Zakartana ura. Vlado Kreslin. Beletrina, 2018. Veronika Šoster

Trubadur s črno kitaro – Zakartana ura. Vlado Kreslin. Beletrina, 2018. Veronika Šoster

Trubarjeva hiša literature, 8. oktober 2018 ― Zbirka pesmi Vlada Kreslina se začne zelo koncertno, z nagovorom zbrani publiki: »A lahko prosim nekdo tam zadaj prižge luč?! Da vas vidim, da vas dojamem, da vas začutim, da vas objamem. Dober večer!« S tem razbije občutek nedostopnosti in na široko odpre vrata v lasten intimni svet, kjer ubira strune črne kitare. Knjiga je zasnovana osebno, saj poleg Kreslinovih pesmi vsebuje tudi njegove komentarje, ki razširijo kontekst. Nekateri izmed njih razkrijejo celotno ozadje nastanka pesmi, o pesmi Reka na primer zapiše: »Neke noči leta 2011 sva v samotni hišici nedaleč od reke Mure z Ahmedom Buričem – Buretom odprla še zadnjo steklenico in povedal mi je svojo pesem Reka. V tišini, polni zvezd in ljubega prijateljstva s tihim ozadjem Murinega šumenja, me je tako pretresla, da sem že zjutraj zaigral melodijo, ki je potem sčasoma prerasla v mojo Reko.« Ob pesmi Zibaj me pa nam hudomušno zaupa anekdoto, kako mu je Tone Partljič zaradi utesnjenosti odsvetoval jadranje: »Nekaj let pozneje smo se z družino znašli na jadrnici in ga odlično razpoloženi tudi obiskali na njegovem Iloviku. Nekje med Kornati je nastala ta pesem.« Nekateri komentarji pa so le misli, hipni prebliski, premisleki o tematski plati neke pesmi. Za povrh je v knjigi objavljenih še nekaj rokopisov, ki pričajo o tem, da Kreslin navdih za pesem najde vedno in povsod – nekatere so načečkane na vozovnice, odrezke, samolepilne listke ...
Hold the Dark (2018)

Hold the Dark (2018)

Deseta umetnost, 8. oktober 2018 ― Russel Core (Jeffrey Wright), pisatelj in strokovnjak za volkove, se decembra 2004 odpravi v odmaknjeno vasico Keelut na Aljaski, ki je prizorišče nepojasnjenih izginotij in domnevnih umorov otrok. Eden od njih, šestletni Bailey, je izginil pred kratkim, njegova mati (Riley Keough), pa je prepričana, da za vsem stoji trop volkov, ki naj bi bili odgovorni […] Tags:   Del.icio.us Facebook TweetThis Digg StumbleUpon Comments:  2 comments on this item You might be interested in this:    The Disaster Artist (2017)  Indiana Jones And The Last Crusade (1989)  Težave v motelu El Royale  Memento (2000)  Halloween (1978) Copyright © Deseta umetnost [Hold the Dark (2018)], All Right Reserved. 2018.
še novic