Hiša kulture v Pivki, 29. marec ― osebna razstava Klara Sax: Punk me to the end of love5. – 26. 4. 2024 otvoritev 5. 4. ob 19. uri kustosinja Mojca Grmek Skrivnostna umetnica Klara Sax prihaja domnevno iz New Yorka, najverjetneje je rojena okrog leta 1997. Kot je znano, se v svojem delu ukvarja z instalacijami, v katerih raziskuje odnose med zvočnimi in prostorskimi intervencijami, pri tem pa kot svoje osnovno orodje uporablja humor in element presenečenja. Umetnica svoje instalacije vselej snuje v povezavi s prostorom, v katerem razstavlja. Pred leti, ko je prvič razstavljala v Hiši kulture, se je navezala na delo Avgusta Černigoja, ki je med drugim deloval v širši okolici Pivke, tokrat pa jo je navdihnila kar Hiša kulture sama. V zvezi s tem je treba pripomniti, da je bila Hiša kulture v preteklosti lokalno središče alternativne kulture in hkrati eno od presečišč klubske mreže, ki je v devetdesetih letih 20. stoletja povezovala mesta iz vseh koncev Slovenije in tvorila živahno klubsko sceno. V klubih, kjer so se odvijali različni kulturni dogodki, so se zbirali pripadniki subkultur, glasbeniki, umetniki in sploh vsi, ki jih je povezovala ljubezen do različnih oblik alternativne kulture. V obdobju od leta 1998 do 2011, ko je Hiša kulture delovala kot eno od teh središč, se je v njenih prostorih zvrstilo več sto dogodkov z različnih kulturno-umetniških področij. V sedanji galeriji so se odvijale razstave, ustvarjalne delavnice in tečaji, pa tudi okrogle mize in predavanja o aktualni (ali zgodovinski) družbeni problematiki, predstavitve knjig in filmov, gledališke in plesne predstave. V kletnih prostorih, kjer je delovala Ćuza, d.o.o., in kasneje v dvorani XXL so potekali koncerti, glasbeni festivali in plesni večeri. Dogajanje je seglo tudi izven matičnega prostora. Že od leta 1997 se vsako poletje v gozdičku nad vasjo Trnje pri Pivki odvija Festival drugačne glasbe Trnje, v prvih petih letih delovanja so na različnih lokacijah v okolici Pivke potekale likovne kolonije, v letih 2007–2012 pa je pod

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 29. marec ― Tema, ki jo razstava preizprašuje je koncept lastnine. Od tu tudi ime "Last" [lɑ:st] 1. lastnina 2.lastnost. Na razstavi je predstavljenih sedem umetniških del. 🖼 Vseh sedem umetniških del ima sedem različnih načinov lastninjenja: • unikat v zasebni lasti • omejena serija v zasebni lasti • neomejena serija kot produkt • neprenosljiv unikat v zasebni lasti • unikat v lasti vseh • reprodukcija v lasti vseh • nelastnina, nezmožnost lastninjenja; zgolj posest 🔎 Iz raziskovalnega pogleda sta najbolj zanimivi umetniški deli: unikat v lasti vseh in nezmožnost lastninjenja, ki povzroči zakonske zaplete. 🎉 Projekt bi zaradi koncepta bil z lahkoto zreduciran na sedem praznih platen z različnimi tipi lastninjenja, a sem želel estetsko izkušnjo in vsebinsko bogatejšo zgodbo. Ob razmišljanjih in izvedbi sem naletel na zelo kompleksne teme, ki imajo več vprašanj kot odgovorov. 🎨 Motivi, ki sem jih izbral izhajajo iz svojine, t.j. lastna podoba, moja punca, moja nečakinja, moja domača žival, moje okolje, moje želje in moj nakup. 🔮 Proces umetne inteligence od navodil do generirane vsebine sem nadomestil z ljudmi. Umetniško delo ni zgolj slika, temveč je sestavljeno iz pogodbe, orisa, digitalne slike in materialne slike. Postavil sem koncept z navodili, zgodbo in umetniško usmeritvijo. Digitalne podobe je ustvaril fotograf Klemen Ilovar. Slike so naročene slikarske storitve različnih izvajalcev. 🚢 Filozofsko vprašanje, ali je ladja, ko ji postopoma zamenjaš vse dele v nove dele, še vedno ista ladja, je pri meni zanetilo razmišljanje o originalnosti umetniškega dela. Nastal je protokol poimenovan po tej misli — Ship of Theseus, ki varuje originalnost pred uničenjem, saj je slika zgolj del celotnega umetniškega dela, ki se jo lahko nadomesti z novo naslikanim originalom 🐳 Projekt vključuje tudi vprašanja blockchain tehnologije, ki so zanetila ta projekt, saj je, poleg decentralizacije, lastnina ena glavnih njenih vprašanj. S tehnologijo želim zagotoviti dokazilo o originalnost