Radio Študent, 3. marec 2015 ― Na nebu ob spremljavi bučečih govorov lahko opazimo odseve gromenja topov. Ni treba posebej napeti možganov, da ti je jasno, da gre za vojno. Povod? Objava članka Vsem moškim so všeč dolge noge v Dnevniku ni bila nič drugega kot izkaz največje sovražnosti vsem tistim, ki na strani domnevnega razuma držijo obrambo agore čiste znanstvene racionalnosti. Podan na osnovi predavanja raziskovalke na Biološkem inštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU dr. Simone Fišer Kralj, nam v obraz izbljuva jedek curek biologističnega žolča, ob tem razkrivajoč opolzkost naravnih zakonov privlačnosti med damo in gospodom. Feministična skupina Vstajniške socialne delavke zazna napad na svoje ideale ter pozove k boju! Bojnim krikom se z udeležbo v klanju poklonijo z vseh strani razen z desne, ker so njihove vrednote drugačne. V bojni rog zapiha tudi naš radio. Zadnja na bojišče v polni opremi - gre za članek Predolge noge in prekratka znanost, podpisan s strani znanstvene srenje - prikoraka tednik Mladina. Da je vsota tistega, kar je bilo natvezeno v Dnevniku, absolutna bedarija, nam je menda že jasno - na podlagi tega lahko upamo, da bo članek v Mladini zadnji. Sledeč tej želji, v tokratnem komentarju ne bom obnavljal vseh idiotizmov, ki jih po vsej verjetnosti tako ali tako poznate. V bistvu bo šlo za komentar komentarja - namesto Dnevnikovega članka bo fokus spesnjenega spis, s katerim je v klanje prikorakala Mladina. Že na začetku Mladininega pamfleta opazimo, da postrojeni napad opravičujejo z referenco na znanstveno odlikovanje, vžgano v njihova srca. Resnica je napadena in dolžnost terja od njih, da ideologijo, ki s posilstvom znanosti močno presega svoj zapor ter privilegij nereflektirane spontanosti, vržejo v ognjeno peč, kjer bo jok in škripanje z zobmi. Iz vojske v en glas zahrumi krik, ki vam ga sam sedaj, ko je bitke že konec, lahko posredujem s citatom: “Znanstveniki in znanstvenice smo plačani, da gradimo družbo napredka in zrele, na enakovrednosti vseh ljudi temelj

Radio Študent, 20. februar 2015 ― Pred slabimi tremi tedni so v Dnevnikovi rubriki »Življenjski slog« razkrili znanstvena »dejstva«, ki nas poučijo, kako so v resnici preprosti medčloveški odnosi, še posebej tisti med moškimi in ženskami. Kot kaže je evolucijski biologiji končno uspelo razvozlati misterij spolne privlačnosti. V članku s sugestivnim naslovom »Vsem moškim so všeč dolge noge« namreč izvemo, da so moškim všeč lepe ženske, medtem ko so ženskam všeč bogati moški. Avtorica prispevka Anita Vošnjak se nanaša na različne znanstvene raziskave, pri čemer je njen ključni vir raziskovalka z Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU. Po mnenju znanstvenikov imajo omenjene preference povsem razumno razlago: vodilo posameznikove izbire (če je ta izraz še sploh primeren) je njegovo oziroma njeno potomstvo. Moške privlači ženska lepota, ker je ta »statistično dokazano« povezana z njenim dobrim zdravjem, to pa jo naredi za primerno nosilko potomcev. Potemtakem je privlačnost določenih telesnih lastnosti, kljub zgodovinsko spreminjajočim se standardom lepote, biološko pogojena. Splošno merilo lepote predstavlja telesna simetrija, pri ženskah je še posebej pomembno skladno razmerje med obsegom pasu in bokov, poleg tega tudi dolge noge, majhna stopala in dolgi lasje. Te lastnosti naj bi nakazovale na optimalno koncentracijo spolnih hormonov med odraščanjem in visoko koncentracijo estrogena. Izhajajoč iz Dnevnikovega članka, naj bi moškim poleg videza bila pomembna tudi mladost in spolna neizkušenost ženske, saj naj bi ta zmanjšala tveganje, da bi moški skrbel za tujega potomca. Ko govorimo o moških, so stvari nekoliko drugačne. Ženske pri izbiri moškega predvsem zanima njegova ambicioznost in premoženje, ki ji sporočata, da bo ta zmožen zagotoviti eksistenco zanjo in njune potomce. Sicer se ženske za moške s tipično »moškimi« telesnimi lastnostmi, ki kažejo znake večje izpostavljenosti testosteronu, odločajo predvsem takrat, ko si želijo spolnih avantur. A ker »že zaradi biološke pogojeno