Novice

zadetki za Grad Brežice

Partizanke na konjih

Partizanke na konjih

MNZS, 27. september ― Trgovec iz Brežic, veteran prve svetovne vojne in partizanski fotograf, Vinko Bavec, je bil v okviru Fotosekcije Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta odgovoren za organizacijo fotoreporterskih mrež in fotografiranja dogodkov na terenu. Med ohranjenim gradivom iz poletja 1944 so tudi spominski posnetki partizank. Delež žensk v partizanskih enotah je bil približno štiriodstoten.
V <mark>Brežicah</mark> predstavili letošnje Tedne ljubiteljske kulture

V Brežicah predstavili letošnje Tedne ljubiteljske kulture

Misli, 13. maj ― V Gradu Brežice bodo v četrtek zvečer odprli letošnje Tedne ljubiteljske kulture, ki jih pripravljata javni sklad za kulturne dejavnosti in zveza kulturnih društev. Trajali bodo do 16. junija, osredotočali pa se bodo na pomen sodelovanja pod sloganom Medgeneracijsko ustvarjalni, je na novinarski konferenci v Brežicah povedal Tomaž Simetinger.
Festival Seviqc 2023 avgusta s šestimi večeri stare glasbe

Festival Seviqc 2023 avgusta s šestimi večeri stare glasbe

Misli, 28. maj 2023 ― Festival stare glasbe Seviqc Brežice 2023 se bo projektom Strune preteklosti: Luigi Boccherini, Santiago de Murcia kitarista in lutnjista Izidorja Erazma Grafenauerja na gradu Brežice začel 12. avgusta. Utečeni in ugledni glasbeni festival bo le avgusta potekal na prizoriščih občin Brežice, Dolenjske Toplice, Šmartno pri Litiji in Loška dolina.
Včeraj se je v SEM odprla razstava Sveti konji - nebesni jezdeci

Včeraj se je v SEM odprla razstava Sveti konji - nebesni jezdeci

SEM, 21. oktober 2022 ― Z nagovori so jo odprli direktorica SEM, gospa Natalija Polenec, avtor razstave, dr. Marko Frelih, kustos SEM in predstavnik Ministrstva za kulturo dr. Marko Sraka. Partner razstave je Kobilarna Lupica, s katerim smo pripravili program na odprtju, v okviru katerega so se obiskovalci lahko zapeljali po muzejski ploščadi v kočiji z dvema vpreženima lipicancema. Za uvod v večer ter družbo v kočiji pa je poskrbel igralec Žiga Bunič v vlogi Pozejdona, starogrškega boga, ki je po grškem mitološkem izročilu ustvaril konje in je oče krilatemu konju Pegazu. Razstava je nastala v sodelovanju z muzeji in ustanovami v Sloveniji, Avstriji, Srbiji, ki so prispevali predmete za razstavo : Esterházy Privatstiftung, Eisenstadt, Avstrija Etnografski muzej, Zagreb, Hrvaška Gorenjski muzej Lekarniški in alkimistični muzej Radovljica Mestni muzej Ljubljana Muzej afričke umetnosti / The Museum of African Art - zbirka Vede i dr Zdravka Pečara, Beograd, Srbija Muzej krščanstva na Slovenskem Muzej Velenje Muzej grada Karlovac, Hrvaška Narodna in univerzitetna knjižnica Narodni Muzej Slovenije Notranjski muzej Postojna/Notranjska Museum Postojna Pokrajinski muzej Celje Posavski muzej Brežice Slovenski šolski muzej / Muzej športa Tolminski muzej Razstava Sveti konji - nebesni jezdeci bo na ogled do januarja 2024. Lepo vabljeni v SEM! Foto: Blaž Verbič
Zbiramo spomine

Zbiramo spomine

Knjižnica Novo Mesto, 15. april 2022 ― Življenje ob vodi   Se spomnite kopalne kape, ki si jo je vaša mama zvesto nadela v toplicah? Kje je bilo najbližje rečno kopališče? Ali pa delujočih mlinov, žag in črpalnic? Si umijete lica v izviru večne mladosti ali zdravilnih moči? Živite blizu hidroelektrarne? Ste kdaj drsali po zaledeneli strugi ali mrzlega decembra prali čreva v bližnjem potoku? Čolnarili ali se udeležili tekmovanja v muharjenju? Knjižnice Dolenjske, Bele krajine in Posavja v mednarodnem letu ribištva in ribogojstva zbiramo spomine na temo Življenje ob vodi. Če je bila voda nekoč zelo viden del človekovega vsakdana, se je s tehnološkim razvojem in dviganjem sanitarnih kriterijev skrila v podzemne cevi vodovodnih in kanalizacijskih omrežij, postala je regulirana tako fizično kot upravno ter se oddaljila od družabnega in socialnega življenja. Vabimo vas, da z nami delite fotografije, dokumente, predmete ali spomine na življenje ob vodi, od pomolov, jezov in mostov, v mestu ali na vasi, do gospodarskih objektov in dejavnosti, kot so zdravilišča, napajališča, perišča, kopališča, sejmišča. Obiščete nas lahko med 19. aprilom in 19. oktobrom 2022. Priporočamo, da se za obisk predhodno dogovorite na telefonski številki 07/ 3934 681 ali pošljete gradivo, ki ga želite deliti, po navadni pošti na naslov knjižnice ali po e-pošti na naslov zbiramo.spomine@kmj.si   Vaše zgodbe si bomo zapisali, gradivo pa digitalizirali in vam ga vrnili. Zbrano digitalizirano gradivo bomo shranili v svojem arhivu in ga delno uporabili za pripravo novih digitalnih zbirk na spletnem portalu digitalizirane kulturne dediščine slovenskih pokrajin Kamra. Zbiranje gradiva na temo življenja ob vodi bo v navedenem obdobju v času odprtosti knjižnic potekalo tudi v Ljudski knjižnici Metlika, Knjižnici Črnomelj, Knjižnici Brežice, Knjižnici Sevnica, Valvasorjevi knjižnici Krško, Knjižnici Kočevje, Knjižnici Miklova hiša Ribnica in Knjižnici Pavla Golie Trebnje.  

Zgodovinska mesta Slovenije v reviji Donna Moderna

ZZMS, 28. februar 2022 ― Septembra 2021 je Slovenijo in nekaj naših zgodovinskih biserov obiskala manjša skupina italijanskih novinarjev, med njimi tudi gospa Francesca Pace, novinarka revije Donna Moderna. Gre za popularno italijansko revijo, ki izhaja tedensko, v nakladi 451.350 izvodov. Novinarji so svoje 4-dnevno potovanje začeli v Idriji, pot pa nadaljevali v Škofji Loki, Slovenj Gradcu, Šentjurju, Brežicah, Kostanjevici […] The post Zgodovinska mesta Slovenije v reviji Donna Moderna appeared first on ZZMS.

26. septembra 1910 se je v Ljubljani rodil Milan Merhar, učitelj in ljubiteljski slikar

Kamra.si, 26. september 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...26. septembra 1910 se je v Ljubljani rodil Milan Merhar, učitelj in ljubiteljski slikar. Umrl je leta 1988. Učiteljišče je končal v Ljubljani in telovadno šolo v Mariboru. V Domžale je prišel leta 1932 in do druge svetovne vojne delal kot učitelj. Po koncu vojne je na takratni nižji gimnaziji in pozneje na I. osnovni šoli učil telesno vzgojo, matematiko in kasneje likovni pouk. Tam je ostal do leta 1968, ko se je upokojil.  S slikarstvom se je ukvarjal ljubiteljsko. Intenzivno se je začel ukvarjati s slikarstvom po letu 1950. Najraje se je posluževal slikarskih tehnik kot so akvarel, risba in oljno slikanje na steklo. Bil je pobudnik ustanovitve in dolgoletni član Društva likovnih samorastnikov Ljubljana. Svoje delo je predstavil na številnih samostojnih in skupinskih razstavah. Njegova prva samostojna razstava je bila leta 1956 v Kulturnem domu v Domžalah, kasneje je samostojno razstavljal še v Kamniku, Kranju, Ljubljani in Piranu. Sodeloval je na skupinskih razstavah: Beograd, Brežice, Celje, Brestanica, Domžale, Dobrna, Dobrovo v Goriških Brdih, Gradec, Gornja Radgona, Grosuplje, Jesenice, Kočevje, Kraljevo, Kranj, Kranjska gora, Kamnik, Velike Lašče, Lenart v Slovenskih goricah, Ljubljana, Laško, Moravče, Muljava, Maribor, Nova Gorica, Novo mesto, Piran, Pula, Radomlje, Radenci, Rogaška Slatina, Ribnica, Selišči, Sodražica, Trbovlje, Tisje pri Litiji, Valjevo, Višnja gora, Vrhnika, Vevče, Zagorje. Udeležil se je likovnih kolonij na Vršiču, v Selišču, Lenartu in Metliki. Sodeloval je na prireditvah ex tempore v Piranu, Domžalah, Novem mestu, Višnji gori, Sodražici, Dobrni in na Rašici. Milan Merhar je bil svojevrsten likovni kronist Domžal – slikoviti zapisovalec kraja in časa, v katerem je živel in delal. Vir: https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/milan-merhar-1910-1988.htmlPriporočamo: Zgodovinska podoba Domžal na akvarelih Milana Merharja  

29. aprila 1999 je v Odrancih umrl Lojze Kozar, duhovnik, pisatelj in prevajalec

Kamra.si, 29. april 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...29. aprila 1999 je v Odrancih umrl Lojze Kozar, duhovnik, pisatelj in prevajalec. Rodil se je 11. novembra 1910 v Martinju. Rojen je bil v Martinju na Goričkem, po nekaj razredih osnovne šole je začel obiskovati gimnazijo v Murski Soboti, ki jo je dokončal na Ptuju. Po študiju bogoslovja v Mariboru je bil l. 1936 posvečen v duhovnika. Sledile so službe prefekta v dijaškem semenišču v Mariboru ter kaplana v Trbovljah, Hrastniku, Brežicah in Turnišču. Med 2. sv. vojno je moral na službeno mesto v Körmend na Madžarskem, konec l. 1945 pa je po nekajmesečnih vmesnih postajah postal župnik v Odrancih. Tu se je začela njegova trnova pot za graditev nove cerkve, tudi s tragično nesrečo, ki so jo l. 1967 vendarle dokončali.Lojze Kozar je začel objavljati leposlovne črtice že pred 2. sv. vojno v Kalendarju Srca Jezušovoga in Novinah. Po vojni je objavljal v Mohorjevem koledarju, Novi poti in koledarju Stopinje, ki jih je dolga leta tudi urejal. Prvo samostojno povest v knjižni izdaji Takšen prag pa je objavil l. 1962. Sledili so romani Pajkova mreža, Materina ruta, Vezi in zanke, Licenciat Janez, Premakljivi svečnik, Topla babičina dlan (nadaljevanje Materine rute), Kamen in srce, avtobiografska proza Neuničljivo upanje, roman Njene postaje ter izbor črtic Moji konjički, v katerih opisuje svoje otroštvo in se spominja drugih dogodkov iz svojega življenja. Napisal je več verskih priročnikov, zbiral pa je tudi ljudske pesmi iz Prekmurja in Porabja.Literarna zgodovina uvršča Kozarjevo pisanje v t. i. večerniško, mohorjansko prozo. Oznaka je dolga leta veljala za manj vredno branje, še posebej za »izobražence«. Vendar pa danes njegove romane že postavljajo ob bok Jurčiču, Finžgarju, Jalnu in drugim pisateljem s sorodno tematiko. Podobno kot oni se je znal vživeti v preprostega človeka z vsemi njegovimi dobrimi in slabimi platmi, vživel se je v svoje domače goričko okolje in ga prikazal takšno, kot je od nekdaj bilo. Iz vseh del veje tisto,

Zbiramo spomine: Šege in navade vašega kraja - od setve do žetve

Kamra.si, 14. april 2021 ― Zbiramo spomine: Šege in navade vašega kraja – od setve do žetve Se še spomnite jedi, ki niso smele manjkati ob poroki ali za božič? Iz česa ste naredili velikonočne butare? Katere pesmi ste peli ob žetvi in košnji? Še znate napovedati dobro letino? V preteklosti smo ljudje veliko bolj dosledno živeli v sožitju z naravo. Človek se je ravnal po soncu in luni, kar se kaže predvsem v slovenskih šegah in navadah. Vsakodnevno delo na polju in obeleževanje različnih praznikov je narekovalo tudi prehranjevalne navade. Za veliko noč ni smel manjkati velikonočni kruh ali pogača, žetvi je obvezno sledil likof, največ porok pa je bilo v kulinarično bogatem pustnem času. Če želite z nami deliti fotografije, dokumente, predmete ali spomine v povezavi s šegami in navadami vašega kraja, kot so pustovanje, poroke, rojstvo, krst, jurjevanje, martinovanje, setev, koline, ličkanje koruze, mlatev ipd., vas vabimo k sodelovanju. Vaše zgodbe si bomo zapisali, gradivo pa digitalizirali in vam ga vrnili. Zbrano digitalizirano gradivo bomo shranili v svojem arhivu in ga delno uporabili za pripravo novih digitalnih zbirk na spletnem portalu digitalizirane kulturne dediščine slovenskih pokrajin Kamra. Zbiranje gradiva na temo šeg in navad bo na omenjeni dan v času odprtosti knjižnic potekalo v Ljudski knjižnici Metlika, Knjižnici Črnomelj, Knjižnici Brežice, Knjižnici Sevnica, Valvasorjevi knjižnici Krško, Knjižnici Kočevje, Knjižnici Miklova hiša Ribnica, Knjižnici Pavla Golie Trebnje in Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto. Vsaka zgodba šteje pri snovanju življenjske zgodbe našega kraja!

11. novembra 1910 se je rodil Lojze Kozar, duhovnik, pisatelj in prevajalec

Kamra.si, 11. november 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...11. novembra 1910 se je v Martinju rodil Lojze Kozar, duhovnik, pisatelj in prevajalec. Umrl je 29. aprila 1999 v  Odrancih. Rojen je bil v Martinju na Goričkem, po nekaj razredih osnovne šole je začel obiskovati gimnazijo v Murski Soboti, ki jo je dokončal na Ptuju. Po študiju bogoslovja v Mariboru je bil l. 1936 posvečen v duhovnika. Sledile so službe prefekta v dijaškem semenišču v Mariboru ter kaplana v Trbovljah, Hrastniku, Brežicah in Turnišču. Med 2. sv. vojno je moral na službeno mesto v Körmend na Madžarskem, konec l. 1945 pa je po nekajmesečnih vmesnih postajah postal župnik v Odrancih. Tu se je začela njegova trnova pot za graditev nove cerkve, tudi s tragično nesrečo, ki so jo l. 1967 vendarle dokončali.Lojze Kozar je začel objavljati leposlovne črtice že pred 2. sv. vojno v Kalendarju Srca Jezušovoga in Novinah. Po vojni je objavljal v Mohorjevem koledarju, Novi poti in koledarju Stopinje, ki jih je dolga leta tudi urejal. Prvo samostojno povest v knjižni izdaji Takšen prag pa je objavil l. 1962. Sledili so romani Pajkova mreža, Materina ruta, Vezi in zanke, Licenciat Janez, Premakljivi svečnik, Topla babičina dlan (nadaljevanje Materine rute), Kamen in srce, avtobiografska proza Neuničljivo upanje, roman Njene postaje ter izbor črtic Moji konjički, v katerih opisuje svoje otroštvo in se spominja drugih dogodkov iz svojega življenja. Napisal je več verskih priročnikov, zbiral pa je tudi ljudske pesmi iz Prekmurja in Porabja.Literarna zgodovina uvršča Kozarjevo pisanje v t. i. večerniško, mohorjansko prozo. Oznaka je dolga leta veljala za manj vredno branje, še posebej za »izobražence«. Vendar pa danes njegove romane že postavljajo ob bok Jurčiču, Finžgarju, Jalnu in drugim pisateljem s sorodno tematiko. Podobno kot oni se je znal vživeti v preprostega človeka z vsemi njegovimi dobrimi in slabimi platmi, vživel se je v svoje domače goričko okolje in ga prikazal takšno, kot je od nekdaj bilo. Iz vseh del veje tisto,
še novic