Novice

zadetki za Grad Pišece

Krimi teden: bralno-kriminalna intervencija v novomeški knjižnici

Knjižnica Novo Mesto, 19. oktober 2023 ― 23. do 27. oktober 2023 Zadnji teden v oktobru namenjamo kriminalkam. Na posameznih oddelkih izpostavljamo kakovostne detektivske in kriminalne knjige, kriminalno dobre »krimiče« na filmskih portalih Kanopy in Baza slovenskih filmov ter vabimo na detektivsko obarvane ure pravljic. V časopisni čitalnici pa si lahko ogledate čisto pravo prizorišče zločina, ki smo ga postavili v sodelovanju s Policijsko upravo Novo mesto.   Literarno-pogovorni večer Irena Svetek in Igor Vertuš S pisateljico Ireno Svetek in okrajnim državnim tožilcem Igorjem Vertušem bomo spregovorili o trilogiji kriminalk Irene Svetek (Rdeča kapica, Beli volk, Črni princ), načinu dela tožilca ter povezavah in nasprotjih, ki jih spremljamo v knjigah in na televiziji v primerjavi z resničnimi življenjskimi praksami. Ponedeljek, 23. oktober 2023, ob 18. uri, Prireditveni atrij     Pustolovska delavnica V imenu knjige – lov na zločinca Stoletni prah, vonj starih knjig, škripajoče lesene stopnice, prepišna okna in kopica skrivnostnih kotičkov. Knjižnica ponuja idealen prostor za kraj zločina. A storilec vedno za sabo pusti sledi. Jih bomo znali odkriti? Pridružite se nam na kriminalni dogodivščini za otroke in družine, ki jo pripravljamo v sodelovanju s Policijsko upravo Novo mesto in nam pomagajte odkriti zločinca. Primer bosta vodila forenzičarka Kristina Barbo in kriminalist Andrej Lisec, s sabo pa bosta imela forenzične in druge pripomočke, ki jih uporabljata pri svojem delu. Sreda, 25. oktober 2023, ob 17. uri, Časopisna čitalnica   Predstavitev knjige Matej Kocjančič: Poslednji valček Zvezdnik narodnozabavne glasbe je obležal v skrivnostnih razvalinah pod mogočnim žužemberškim gradom. S kom je odigral poslednji valček? Kdo ga je tako sovražil, da je njegovo telo pristalo na obdukcijski mizi? Matej Kocjančič, verjetno edini slovenski pisec kriminalk, ki je sodeloval pri obdukcijah, nas s svojo zgodbo popelje v okolje narodnozabavne glasbe, v ambient tipične do

Festival novomeško poletje

Knjižnica Novo Mesto, 23. junij 2022 ― Glasbeni dogodek   Festival novomeško poletje je festival, ki se na skrbno izbranih lokacijah okoli središča Novega mesta odvija v juliju in avgustu. Na štirih lokacijah (Muzejski vrtovi, Park Rastoče knjige, Krka ŽIVI – beach bar in Atrij gradu Grm) bo potekal v sedmih poletnih večerih, na katerih se bo zvrstilo 9 glasbenih sestavov.   Park Rastoče knjige ob knjižnici bo letos gostil tri koncerte. Vstopnine na teh treh dogodkih ni.Vabljeni.   Sreda, 13. 7. ob 20.00: MEF & Jani Kovačič V duet združena skladatelj, pisec besedil, pesnik in pisatelj, pa tudi profesor filozofije, Jani Kovačič, ter Izolan, glasbenik, novinar, urednik, pisec besedil popevk in organizator Četrkovih večerov pri Špini, Drago Mislej Mef, nam bosta skozi skladbe in pripovedi predstavila sebe in svoj zavidljiv umetniški opus.   Janijeva najverjetneje najbolj znana »Delam kot zamorc« je postala simbol marljivosti »malega človeka«, ki ga Jani občinstvu obelodanja z ravno prav bogato kupico hudomušnosti. Precizni opazovalec družbe z rezkavim glasom in klenim karakterjem pa v dvoboju z »zasončnim« kantavtorjem Mefom še močneje obsije občinstvo. Drago Mislej Mef je kot »stric iz ozadja« kriv za mnogo največjih in najlepših uspešnic, ki v nas prebudijo nostalgijo po dobrih starih časih in se tudi v sodobnem času rade ujamejo v naša ušesa in nasmehe. Portorož, Amerika, Ne bom ti pravil, V San Simonu, Anita ni nikoli, Lahko noč Piran, Sem takšen, ker sem živ, Jaz te nimam rad, Ne odhaja poletje, Veter z juga. Moramo dodati še kaj? Morda le še to, da je zadnjemu avtorskemu albumu iz 2019. leta nadel ime Pa ne že spet … MEF. Pri nas prvič, a še kdaj spet, Mef in Jani Kovačič v medsebojnem petelinjem izzivanju in drgnjenju glasilk.     Sreda, 20. 7. ob 20.00: Čedahuči trio Čedahuči je slovenska glasbena skupina, ki ima za sabo več kot 250 koncertov in 4 albume. Po teh turbulentnih časih so se zbrali v prenovljeni zasedbi in to poletje jih spet lahko pričakujete na slovenskih

Noč knjige 2022

Knjižnica Novo Mesto, 15. april 2022 ― Vabimo vas, da se nam pridružite! Voden ogled Knjižničar za en dan: Mitja Sadek Se sprašujete, kakšen je pogled na knjigo z druge strani izposojevalnega pulta? Vzpostavljamo zagovorniški projekt Knjižničar za en dan, v sklopu katerega bodo znane osebnosti obiskovalce popeljale po njim ljubih kotičkih knjižnice in jim predstavile svoj izbor dobrega branja. Kot prvi nas bo obiskal Mitja Sadek iz Zgodovinskega arhiva Ljubljana, Enota za Dolenjsko in Belo krajino Novo mesto.   O Mitji Sadku Rojen je leta 1976 v Novem mestu, kjer je obiskoval bršljinsko osnovno šolo ter maturiral na Gimnaziji Novo mesto. Po izobrazbi je magister zgodovinskih znanosti ter profesor latinščine. Svoje prve zaposlitve je našel v različnih slovenskih gimnazijah, kjer je poučeval latinščino in zgodovino. Kasneje se je ustalil v Zgodovinskem arhivu Ljubljana, največjem slovenskem regionalnem arhivu. V njem je bil najprej nekaj let zaposlen kot arhivist in vodja novomeške enote na gradu Grm, med 2014 in 2020 je bil direktor Zgodovinskega arhiva Ljubljana, od leta 2020 pa v novomeški enoti arhiva dela kot arhivski svetovalec. Sodi med pomembne sodobne slovenske prevajalce iz latinskega jezika. Je pisec znanstvenih in poljudnih člankov o zgodovini Novega mesta in širšega slovenskega prostora, avtor arhivskih razstav, kot predavatelj pa sodeluje na znanstvenih in strokovnih konferencah ter drugih strokovnih srečanjih v lokalnem in širšem slovenskem prostoru.   Vljudno vabljeni, da se nam pridružite. Dobimo se v preddverju pri glavnem vhodu v knjižnico. Četrtek, 21. april 2022, ob 18. uri, Preddverje knjižnice     Pogovorni večer Noč knjige z Bronjo Žakelj Literarni prvenec Bronje Žakelj Belo se pere na devetdeset se je s svojo iskrenostjo globoko dotaknil številnih bralcev. V avtobiografski zgodbi, ki se odvija v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja ter med drugim obravnava odraščanje v Jugoslaviji in spopadanje z rakom, marsikateri bralec najde tu

Miha Maleš - Obrazi iz sanj

Kamra.si, 5. marec 2019 ― Muzej Kamnik vabi v četrtek, 7. marca 2019, ob 18. uri na predstavitev knjige Obrazi iz sanj s poezijo in ciklom lesorezov Mihe Maleša, ki so ga imenovali tudi slikajoči pesnik. O knjižni noviteti bodo spregovorili: Breda Ilich Klančnik, ki je gradivo zbrala in uredila, pisec spremne besede Miklavž Komelj in Milena Pivec, urednica pri Založbi Pivec.

3. decembra 1840 se je v Pišecah rodil Maks Pleteršnik, slovenski jezikoslovec in slovaropisec

Kamra.si, 3. december 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...3. decembra 1840 se je v Pišecah rodil Maks Pleteršnik, slovenski jezikoslovec in slovaropisec. Umrl je 13. septembra 1923 v Pišecah. Njegov oče Franc je bil učitelj na zasebni ljudski šoli barona Moscona na gradu Pišece. Franc Pleteršnik ni bil le dober učitelj, temveč tudi skrben gospodar, prevdsem vinogradnik, sadjar in čebelar. Maks je imel še brata Jožefa ter sestri Marijo in Antonijo. Gospa Polonija Preskar se Pleteršnikovih spominja takole: »Na domačiji so živeli vsi štirje otroci, le Maks je odšel v svet, a tudi on se je pozneje vrnil. Delo so imeli porazdeljeno in vsak je opravljal to izredno vestno. Bili so to za tiste čase zelo cenjeni ljudje. Tako je Mimi upravljala gospodinjstvo, kuhanje - prehrana je bila določena z jedilnikom za teden vnaprej. Tončka je skrbela za pospravljanje in čistočo doma. Pepi pa je vodil in nadziral delo v  vinogradih in na njivi v Dedinji vasi. Posebnost te družine je, da so vsi ostali samski in, kot pravijo, ni bilo nikoli slišati, da bi kateri izmed njih imel kje koga.«

30. novembra 1892 je v Gradcu umrl vitez Franc pl. Močnik, slovenski matematik, pedagog in pisec matematičnih učbenikov

Kamra.si, 30. november 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...30. novembra 1892 je v Gradcu umrl vitez Franc pl. Močnik, slovenski matematik, pedagog in pisec matematičnih učbenikov. Rodil se je 1. oktobra 1814 v Cerknem.  Rodil se je v Cerknem, ampak je tu preživel le kratko obdobje svojega življenja do svojega odhoda na šolanje. Ljudsko šolo je obiskoval v Idriji, gimnazijo in licej v Ljubljani. Študij je nadaljeval na bogoslovju v Gorici. Zaposlil se je kot učitelj na goriški normalki (zgledni osnovni šoli). Deset let je poučeval v Gorici in ob tem študiral matematiko na univerzi v Olomoucu. Od tam so ga poklicali v Ljubljano, kjer je postal vodja deželnega urada za šolstvo. Iz Ljubljane je bil premeščen v Gradec na mesto šolskega nadzornika za Štajersko. Leta 1871 se je na lastno željo upokojil. Bil je izvrsten metodik in specialni didaktik matematike. Že leta 1840 je izdal svojo prvo metodiko matematike kot pomoč učiteljem in učencem, kmalu pa so sledili tudi učbeniki za matematiko. Napisal je več kot 70 različnih šolskih knjig. Pisal je v nemščini, 25 del je prevedenih v slovenščino.
Muzejski večeri: Gorazd Humar, POT ŽIVEGA SREBRA OD IDRIJE DO TRSTA V ČASU NAPOLEONA

Muzejski večeri: Gorazd Humar, POT ŽIVEGA SREBRA OD IDRIJE DO TRSTA V ČASU NAPOLEONA

Mestni muzej Idrija, 2. november 2018 ― Vabimo Vas na predavanje iz cikla Muzejski večeri: POT ŽIVEGA SREBRA OD IDRIJE DO TRSTA V ČASU NAPOLEONA v torek, 6. novembra 2018, ob 18. uri v Osnovni šoli Idrija. Predaval bo gradbenik Gorazd Humar. Predavatelj in pisec številnih knjig o mostovih nas bo popeljal v čas treh Napoleonovih vdorov na slovenska tla, ko je bil Rudnik živega srebra v Idriji vedno v središču pozornosti Napoleonove vojske. Seznanil nas bo o tem, kakšna je bila usoda zaplenjenega živega srebra, komu je bilo namenjeno in komu je šel dobiček od prodaje. Ali je na to imela vpliv tudi Napoleonova ljubica in rojena Idrijčanka Eva Kraus? Po kateri poti je živo srebro potovalo v Trst in čemu so služili novo zgrajeni mostovi v Vipavski dolini, katerih nastanek je še danes ne povsem razjasnjen. Ali so služili varnemu in hitremu transportu dragocene tekoče kovine v Trst? Kakšna je bila vloga misteriozne francoske vojaške ladje z imenom Mercure (živo srebro v francoščini), ki je bila nedaleč od Pirana leta 1812 potopljena od angleške fregate?                                                     Gorazd Humar

1. oktobra 1814 se je v Cerknem rodil vitez Franc pl. Močnik, slovenski matematik, pedagog in pisec matematičnih učbenikov.

Kamra.si, 1. oktober 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...1. oktobra 1814 se je v Cerknem rodil vitez Franc pl. Močnik, slovenski matematik, pedagog in pisec matematičnih učbenikov. Umrl je 30. novembra 1892 v Gradcu. odil se je v Cerknem, ampak je tu preživel le kratko obdobje svojega življenja do svojega odhoda na šolanje. Ljudsko šolo je obiskoval v Idriji, gimnazijo in licej v Ljubljani. Študij je nadaljeval na bogoslovju v Gorici. Zaposlil se je kot učitelj na goriški normalki (zgledni osnovni šoli). Deset let je poučeval v Gorici in ob tem študiral matematiko na univerzi v Olomoucu. Od tam so ga poklicali v Ljubljano, kjer je postal vodja deželnega urada za šolstvo. Iz Ljubljane je bil premeščen v Gradec na mesto šolskega nadzornika za Štajersko. Leta 1871 se je na lastno željo upokojil. Bil je izvrsten metodik in specialni didaktik matematike. Že leta 1840 je izdal svojo prvo metodiko matematike kot pomoč učiteljem in učencem, kmalu pa so sledili tudi učbeniki za matematiko. Napisal je več kot 70 različnih šolskih knjig. Pisal je v nemščini, 25 del je prevedenih v slovenščino.

13. septembra 1923 je v Pišecah umrl Maks Pleteršnik, slovenski jezikoslovec in slovaropisec

Kamra.si, 13. september 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...13. septembra 1923 je v Pišecah umrl Maks Pleteršnik, slovenski jezikoslovec in slovaropisec. Rodil se je 3. decembra 1840 v Pišecah.  Njegov oče Franc je bil učitelj na zasebni ljudski šoli barona Moscona na gradu Pišece. Franc Pleteršnik ni bil le dober učitelj, temveč tudi skrben gospodar, prevdsem vinogradnik, sadjar in čebelar. Maks je imel še brata Jožefa ter sestri Marijo in Antonijo. Gospa Polonija Preskar se Pleteršnikovih spominja takole: »Na domačiji so živeli vsi štirje otroci, le Maks je odšel v svet, a tudi on se je pozneje vrnil. Delo so imeli porazdeljeno in vsak je opravljal to izredno vestno. Bili so to za tiste čase zelo cenjeni ljudje. Tako je Mimi upravljala gospodinjstvo, kuhanje - prehrana je bila določena z jedilnikom za teden vnaprej. Tončka je skrbela za pospravljanje in čistočo doma. Pepi pa je vodil in nadziral delo v  vinogradih in na njivi v Dedinji vasi. Posebnost te družine je, da so vsi ostali samski in, kot pravijo, ni bilo nikoli slišati, da bi kateri izmed njih imel kje koga.«

31. avgusta 1589 je umrl Jurij Dalmatin, slovenski protestantski teolog, prevajalec in pisec

Kamra.si, 31. avgust 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...31. avgusta 1589 je v Ljubljani umrl  Jurij Dalmatin, slovenski protestantski teolog, prevajalec in pisec. Rodil se je okoli 1547 v Krškem.  Domneva se, da so se njegovi predniki preselili iz Dalmacije ali preko Dalmacije. Jurij sam se je podpisoval kot Dalmatin, nekateri (tudi Trubar) so njegov priimek zapisovali kot Dalmata. Njegova starša sta bila revna in ga pri šolanju nista mogla finančno podpirati. Do 18. leta se je šolal doma, v Krškem, pri Bohoriču. Bohorič je Dalmatina vzgojil v protestantskem duhu. Od leta 1565 do leta 1566 je študiral na nižji latinski šoli v Württembergu. Od leta 1566 do leta 1572 je študiral v Tübingenu, kjer je tudi doštudiral filozofijo in protestansko teologijo. V Ljubljano se je vrnil leta 1572. Kot protestantski duhovnik je služboval na Nemškem, Begunjah, Škocjanu in Ljubljani. Oktobra 1580 je bil zaradi tiska Biblije v Gradcu in Celovcu. Dalmatin je prvi v slovenščino prevedel celotno Sveto pismo. Izšlo je leta 1583 v Wittenbergu[2] na Saškem pod polnim naslovom Biblija, tu je vse svetu pismu stariga inu noviga testamenta, slovenski tolmačena skuzi Jurija Dalmatina. S prevodom celotnega Svetega pisma je vplival na razvoj slovenskega knjižnega jezika. Za Slovence je bilo to pomembno jezikovno ter kulturno dejanje, saj smo se z njo uvrstili med kulturno razvite evropske narode. Prevajanje je potekalo deset let, brez slovarjev in drugih jezikovnih knjig. Dalmatin je sicer poznal hebrejščino in grščino, a je izhajal iz Luthrovega prevoda. Biblijo so protestanti v domovino prevažali skrivaj v sodih, in jo razširjali po Kranjski, Štajerski in Koroški približno dve leti. Duhovniki Katoliške cerkve so smeli uporabljati Dalmatinov prevod s posebnim dovoljenjem, saj katoliškega prevoda Biblije še niso imeli. Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Jurij_Dalmatin
URŠKA REDNAK / NA POVRŠJU

URŠKA REDNAK / NA POVRŠJU

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 13. maj 2018 ― Slikarka mlajše generacije Urška Rednak mojstrsko sestavlja razmerja med površinami, barvami in kompozicijo. Preko vezenja volne na platno v sodobno slikarstvo vnaša obujeno staro in tradicionalno, ki se skupaj s ploskvami akrila in drugimi mediji prevaja v spokojno in hkrati igrivo abstrakcijo. Umetnica je v preteklosti raziskovala razmerje med podobo in tekstom, pri čemer so nastali vezeni teksti na platnu. V novejših delih se izogiba prej izraženim notranjim podoživljanjem in občutkom, še vedno pa lahko najdemo izjave, ki se ne zmenijo za svojo podobo in so gradniki celotne abstraktne kompozicije slike. (S)prehod v svet abstrakcije se je zgodil spontano z idejo o vključevanju volne z akrilnimi barvami. Ob reliefu v slikah z volno se zgodi premik iz dvorazsežnega v trirazsežni likovni prostor, zraven pa pride tudi mehkoba, ki jo volna vnese v sliko in katera kliče po dotiku. Umetnica pravi, da sestavlja barve v celoto kot pisec besede v tekst. »Dolgo iščeš pravo besedo, jo nadomestiš z drugo, izbrišeš, dodaš, zamenjaš. Na koncu naj ima smiselno celoto.« Razstava Na površju ustavi gledalčev pogled na površini slik in ga povabi, da se sprehodi skozi kompozicije, sestavljene iz volne in akrila, barv in oblik ter se prepusti toku lastne domišljije in interpretacij. Dela so slečena strogosti, resnosti, (ne)napisanih pravil in namesto tega izvabljajo sproščenost. Medtem ko je harmonična barvna abstrakcija osvobodila umetnico, nam razstava ponuja ravno vpogled v zakulisje procesa, kjer je kombinacija barve in volne zakrpala tesnobo vsakdana.

Sijoča zvezda z levjo grivo – Milan Jazbec

Mestna knjižnica Ljubljana, 15. marec 2018 ― Pesniška zbirka Milana Jazbeca Sijoča zvezda z levjo grivo je avtorjeva 40. knjiga, a prva knjiga pesmi. Avtor je eden znanih slovenskih intelektualcev in pisec knjig z različnih področij. Njegova publicistična in znanstvena dela o diplomaciji so učno gradivo na slovenskih univerzah, delo, posvečeno Martinu Krpanu, pa je unikatno. Piše tudi trilogijo, roman o slovenski diplomaciji Dama v belem. Doslej sta izšla dva dela.  Pesniška zbirka je v slovenskem in makedonskem jeziku. Izdali sta jo Založba Forma 7 in Matica Makedonska Skopje, prevedli Viktorija Blažeska in Sonja Dolžan. Pesmi bo interpretiral priznani slovenski igralec Demeter Bitenc, pogovor z avtorjem pa bo vodila Neva Brun.
še novic