Novice

zadetki za Hiša otrok in umetnosti

Razstava Zverinice v slikah in lutkah

Lutkovno gledališče Maribor, 28. oktober ― Od 30. oktobra 2024 v razstavišču Lutkovnega gledališča Maribor Razstava Zverinice v slikah in lutkah je novo sodelovanje med Lutkovnim gledališčem Maribor, Umetnostno galerijo Maribor in Mariborsko knjižnico. V letu 2023 sta UGM in LGM skupaj z Univerzitetno knjižnico Maribor pripravili razstavo ob 100. obletnici rojstva umetnika Janeza Vidica, tokrat pa v sodelovanju z Mariborsko knjižnico iz svojih zbirk pripravljata tematsko razstavo o živalih, ujetih v umetniška dela in lutke. Živali so lahko osrednji liki v likovnem delu ali v lutkovni predstavi. Prijazne, strašljive, živahne, basensko počlovečene ali pa izrazito živalske pogosto in rade nastopajo v umetnosti. Pogosto nas človeška pojava in narava spomnita na živalskega dvojnika in v živalih prepoznamo človeške poteze in lastnosti. Prav zato so njihove upodobitve tako pogoste in slikovite. Nič drugače ni v knjižni ilustraciji literarnih del za otroke in mladino. Pri razstavi sodeluje tudi Mariborska knjižnica, ki bo prispevala nabor književnih del. Ta bodo dopolnila in razširila izbora iz bogatih depojev obeh javnih zavodov: UGM in LGM. Kustosinje razstave so Katarina Klančnik Kocutar iz Lutkovnega gledališča Maribor,  Breda Kolar Sluga iz Umetnostne galerije Maribor ter Zdenka Gajser iz Mariborske knjižnice. V letu 2024 Lutkovno gledališče Maribor praznuje 50. obletnico profesionalizacije delovanja, Umetnostna galerija Maribor 70 let. Dva jubileja sta povod za skupno razstavo, z njo Lutkovno gledališče vstopa v obdobje praznovanja, ki bo vrhunec doseglo na hišnem festivalu, med 28. novembrom in 3. decembrom 2024. Lutkovni muzej in Umetnostno galerijo lahko novembra in decembra 2024 obiskovalci obiščejo za ceno ene vstopnice. Vabljeni prav vsi ljubitelji zverinic in umetnosti!

V najlepših letih - petdesetih ...

Lutkovno gledališče Maribor, 12. junij ― Ob jubilejih občutimo in živimo veselje, tremo, odgovornost … hvaležno oziranje v preteklost in smele načrte za prihodnost. Vse to in še več se v naši prelepi lutkovni hiši meša v vrtinec vsakodnevnega utripa, posutega s svečanim posipom. Nekaj predstav iz preteklih let smo oživili, nove naslove pa premislili z željo, da zaobjamemo duha našega gledališča: ustvarjati za otroke, za mladino in odrasle, odstirati čarovnije lutkovne umetnosti in spregovoriti o rečeh, ki štejejo: ljubezen, spoštovanje, lepota … Zvezdica Zaspanka, ljudske pesmi, pesmi Anje Štefan – o vsem tem želimo spregovoriti na načine, da dosežemo najmlajše in mlado občinstvo, pa tudi tisto, ki ostaja mlado po srcu in duhu. Želimo se dotakniti veselega in tudi manj veselega. Ostajamo univerzalni, v nekaterih predstavah pa posežemo k rečem, ki zaznamujejo naš čas in so ta hip zanimive, a tudi problematične. Naš nabor se razteza od snovalnih projektov, v katerih ekipa skupaj gradi nov univerzum, kot bosta predstavi Tovor in Robi Kapuca was here, do takih predstav, v katerih hvaležno posežemo v krasno zakladnico besedil, s katerimi rastejo generacije otrok. Znova k sodelovanju vabimo vse generacije ustvarjalcev; z nekaterimi bomo sodelovali prvič, z nekaterimi imamo že lepo skupno zgodovino. Veselimo se jubileja in vas vabimo, da praznujete z nami.   Katarina Klančnik Kocutar DIREKTORICA IN UMETNIŠKA VODJA    

V Mariboru se začenja 34. Poletni lutkovni pristan

SiGledal, 5. avgust 2023 ― Z dopoldansko predstavo Zvočna kuhna neodvisnega zavoda Kuskus ter Hiše otrok in umetnosti v avditoriju Lutkovnega gledališča Maribor se v štajerski prestolnici začenja že 34. Poletni lutkovni pristan. Mednarodni lutkarski festival z eno najdaljših tradicij bo potekal do 27. avgusta, ko bodo najboljši predstavi podelili zlato žirafo.

ANA MRAZ v Ljubljani, 4. dan – FOTO! (29.12.)

Ana Monro, 30. december 2022 ― Dobre zgodbe (Anja Bezlova & Goran Završnik), ulično gledališče (Duo Slavica), cirkus (Tjaž Juvan), veliko zabave in čarobnost (Hiša otrok in umetnosti)! Ana Mraz 2022 je tudi četrti festivalski večer v Ljubljani (29.12.) ponudila to, kar od nje pričakujemo. Prisrčno vabljeni, da se ji/nam pridružite še 30.12., pri sklepnem dejanju, ki se bo začelo ob ... The post ANA MRAZ v Ljubljani, 4. dan – FOTO! (29.12.) appeared first on Ana Monro.

SEM za mir: pomoč Ukrajini

SEM, 12. april 2022 ― Ste te dni ob sprehodu mimo SEM slišali milozvočne melodije? Od marca v dvorani upravne hiše namreč redno vadi Ukrajinski mladinski orkester, katerega člani so ob pričetku vojne v Ukrajini v Slovenijo prebežali s pomočjo Slovenskega mladinskega orkestra. SEM se kot muzej "o ljudeh za ljudi" in kot muzej kultur odziva na aktualna dogajanja in obsoja vsakršno nasilje in trenutno dogajanje v Ukrajini. Med drugim se je odzval na pozive različnih skupnosti in posameznikov in nudi pomoč po svojih zmožnostih: Marca je na poziv ICOM Slovenija in Skupnosti muzejev Slovenije sodeloval v akciji Predmet meseca, preko katere se je opozarjalo na grozote vojne. Izbrani predmet meseca je bila sestavljanka v steklenici (steklo, les), z zastavicama z letnicama 1914–1915 in napisom na postamentu »Spomin svetovne vojske«, ki je na ogled na razstavi Ljudska umetnost med domom in svetom. V razstavni hiši si lahko v 2. nadstropju ogledate razstavo Utrinki iz ukrajinskih učbenikov za 1. razred. SEM se je odzval tudi na poziv Društva restavratorjev Slovenije ter po zmožnostih prispeval material za selitev in zaščito muzejskih predmetov za ukrajinske muzeje. SEM se je povezal tudi s Slovensko-ukrajinskim kulturnim društvom Ljubljana Kyjiv pri čimbolj prijaznem in učinkovitem vključevanju v družbo ter s s Študentskim arheološkim društvom pri izvedbi delavnic za otroke, ki so nastanjeni v Logatcu. V razstavni hiši lahko v obrazstavnih publikacijah iz leta 2019 preberete več o Ivanu Yakovychu Franku (1856–1916), enemu največjih ukrajinskih pisateljev, pesnikov, literarnih kritikov, političnih aktivistov, prevajalcev, novinarjev. Mladim glasbenikom Ukrajinskega mladinskega orkestra in njihovim bližnjim lahko pomagate z donacijo.
SEM za mir: Pomoč Ukrajini

SEM za mir: Pomoč Ukrajini

SEM, 6. april 2022 ― Slovenski etnografski muzej se kot muzej »o ljudeh za ljudi« in kot muzej kultur odziva na aktualna dogajanja in obsoja vsakršno nasilje in trenutno dogajanje v Ukrajini. Med drugim se je odzval na pozive različnih skupnosti in posameznikov in nudi pomoč po svojih zmožnostih. S tem poziva k razmisleku in odprtemu dialogu, opominja na grozote, ki se dogajajo, ter se aktivno odziva na družbene potrebe Ukrajincev, ki so prišli v Slovenijo. Predmet meseca Marca je na poziv ICOM Slovenija in Skupnosti muzejev Slovenije sodeloval v akciji Predmet meseca, preko katere se je opozarjalo na grozote vojne. Izbrani predmet meseca je bila sestavljanka v steklenici (steklo, les), z zastavicama z letnicama 1914–1915 in napisom na postamentu »Spomin svetovne vojske«, ki je na ogled na razstavi Ljudska umetnost med domom in svetom. S skupno izjavo muzejske skupnosti je SEM izpostavil pomen muzeja kot verodostojnega medija za komunikacijo dediščinskih vsebin in aktualnih vsebin: »Muzeji smo varuhi zgodovine in kulturne dediščine. Imamo moč, da preko primerov iz zgodovine opozarjamo na nasilje in temne dogodke človeštva, da učimo in se skupaj zavzemamo za boljši jutri. Naše poslanstvo so skrb za dediščino, za demokracijo in svobodo. Naša naloga je, da kredo »nikoli več vojn!« povemo glasno in opozarjamo na nasilje. Predmeti, ki jih objavljamo, so zgodbe o nesmiselnosti vojn in trajni želji po miru ter blaginji za vse.« Mladi glasbeniki iz Ukrajine v SEM V marcu se je SEM pridružili Slovenskemu mladinskemu orkestru v pomoči mladim ukrajinskim glasbenikom, ki so nastanjeni v bližnji okolici muzeja, da bi se čim lažje vključili v življenje v Ljubljani. SEM glasbenikom Mladinskega orkestra iz Ukrajine nudi uporabo dvorane v upravni hiši SEM, kjer štiri dni na teden potekajo vaje za orkester. SEM je tudi sodeloval pri iskanju prostovoljca - učitelja slovenščine, ki otroke enkrat na teden poučuje jezika. Za to vlogo se je prijazno prijavil naš lektor, eden od zunanjih sodelavcev muz
Praznik kulture v Pivki v znamenju Ivana Cankarja

Praznik kulture v Pivki v znamenju Ivana Cankarja

Notranjsko primorske novice » Kultura, 21. februar 2022 ― Praznik kulture v Pivki v znamenju Ivana Cankarja Featured Pivka – V soboto, 5. februarja, so v Krpanovem domu počastili slovenski kulturni praznik. Društvo za krajevno zgodovino in kulturo Lipa Pivka je ob sodelovanju domačih ustvarjalcev pripravilo čudovit večer, ki je bil poln lepe in žlahtne slovenske besede in ljudske pesmi. Osrednjo občinsko prireditev je finančno podprla Občina Pivka. Slovenski kulturni praznik, KD Lipa, Krpanov dom, Pivka, 5. februar 2022 Foto: Irena Margon Za uvod so dekleta vokalne skupine Iskrice iz Šmihela zapela slovensko himno Zdravljico. V slovesnem nagovoru je predsednica društva Lipa Irena Margon poudarila pomen dneva kulture, ob katerem se spomnimo vseh ustvarjalcev in kulturnih dosežkov. Poudarila je, kako pomembna so srečanja v živo, saj je najlepše družiti se in skupaj doživljati umetnost ob nastopih ustvarjalcev. Tematsko zaokrožena prireditev je bila pripravljena iz bogate literarne zapuščine velikega pisatelja, dramatika in pesnika Ivana Cankarja. Letos so gostili Damjana Debevca z vrhniškega konca, ki zelo pristno in spontano upodablja Cankarja in pripoveduje o njegovem življenju in delu. Je skrbnik Cankarjeve hiše, muzeja na Vrhniki, in vodi obiskovalce po Cankarjevih poteh. S Suzano Česnik sta doživeto uprizorila najbolj poznano Cankarjevo črtico Skodelica kave. ´Ivan Cankar´ je v pogovoru s Sašo Zafred, mlado članico KD Lipa, spregovoril o svojem težkem, burnem, ustvarjalnem, a tudi veselem življenju. Ob vprašanju, če kdaj pomisli na svojo mamo, je odgovoril, da pogosto misli nanjo, da je ponosen, da ji je v literarni zapuščini naredil največji spomenik na svetu. Zelo jo je cenil in imel rad, čeprav jo je večkrat prizadel. Cankarjeva mati, skoraj nepismena, je otrokom vcepila ljubezen do lepega slovenskega jezika, je še posebej poudaril. »Na tem mestu bi se moral današnji rod učiti o ljubezni do svojega jezika in kulture.« Z navdušenjem je pripovedoval o svojih doživljanjih narave v enajsti šoli pod mosto
Novosti v katalogu kakovostnih uprizoritev na platformi Zlata paličica

Novosti v katalogu kakovostnih uprizoritev na platformi Zlata paličica

SLOGI, 31. januar 2022 ― Katalogu kakovostnih gledaliških predstav za otroke in mladino na platformi Zlata paličica smo dodali nove predstave: Kaja Lorenci po motivih Otona Župančiča: Sonce, zemlja, mesec … (Lutkovno gledališče Maribor, Plesni teater Ljubljana) po motivih Ele Peroci: Hišica iz kock (Društvo Hiša otrok in umetnosti) Maja Končar: Zrcalce, zrcalce, požrla te bom (SNG Drama Ljubljana) Ana […] The post Novosti v katalogu kakovostnih uprizoritev na platformi Zlata paličica appeared first on SLOGI.

ŠtudenTeater 7.0

SiGledal, 29. september 2021 ― Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Gledališče Glej, Moment v sodelovanju z GT22 in Hiša otrok in umetnosti v sodelovanju s Hišino lutkovno akademijo vabijo k vpisu v novo sezono ŠtudenTeatra.

21. septembra 2016 je v Kranjski Gori umrla Marica Globočnik, ljubiteljska gledališka igralka

Kamra.si, 21. september 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...21. septembra 2016 je v Kranjski Gori umrla Marica Globočnik, ljubiteljska gledališka igralka. Rodila s eje 1. februarja 1918 v Kranjski Gori.  Jakeljnovi niso bili bogati, šteli so se med bajtarje, imeli pa so spretne roke in veliko veselja do pripovedovanja zgodb. Peter Jakelj (Smerinjekov), oče Marice Globočnik, je Rudiju in Josipu Vandotu pripovedoval pravljice o Pehti, Bédancu in Kosobrinu. Jakeljnovi so imeli tudi velik smisel za igralsko umetnost. Igre so igrali kar po domačijah in pozneje na šolskem odru. V neki igri je igralo kar trinajst članov širše Jakeljnove družine. Pri enajstih letih se je gospa Marica Globočnik priključila pevskemu društvu in igralski skupini. Tudi sama je pisala in režirala igre. Vedno si je želela biti učiteljica, ker pa za to doma ni bilo denarja, je postala šivilja, s čimer pa se nikoli ni preživljala. Šivala je le za svojo družino. Sezonsko je bila zaposlena v gostinstvu in turizmu. Nekoč so za očetovo rojstno hišo potekali Kekčevi dnevi. Preoblekla se je v teto Pehto, šla med otroke in začela pripovedovati “storije iz Črne Vope”. Otroci so jo zelo lepo sprejeli, zato so jo učiteljice še večkrat povabile, da je odigrala teto Pehto. Tako je začela nastopati kot teta Pehta ter pripovedovati ljudske pravljice, vezane na izročilo njenega očeta in Josipa Vandota. K sodelovanju jo je povabila agencija Julijana v Kranjski Gori, ki je uredila Kekčevo deželo. Po desetih letih je zaradi starosti odnehala. Nekaj časa je teto Pehto še igrala doma v Pehtini kamri in v hotelih v Kranjski Gori. Umrla je konec septembra 2016 v 99. letu starosti. Leta 2017 so v okviru Mednarodnega filmskega festivala, ki je potekal v Kranjski Gori, v parku ob Pišnici v njen spomin posadili drevo in postavili spominsko tablo z njeno fotografijo. Vir: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/globocnik-marica/Avtorica gesla: Nina Jamar, Občinska knjižnica Jesenice Priporočamo tudi: Teta Pehta - Marica Globočnik

22. julija 1821 se je v Piranu rodil Cesare Dell’Acqua, akademski slikar

Kamra.si, 22. julij 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...22. julija 1821 se je v Piranu rodil Cesare Dell’Acqua, akademski slikar. Umrl je 16. februarja 1905 v Bruslju. Slikar Cesare Dell’Acqua, rojen v Piranu, sodi med priznane slikarje 19. stoletja. Uveljavil se je kot slikar zgodovinskih in žanrskih motivov, kot portretist ter kot dekorativni slikar. Njegov opus obsega olja na platnu, akvarele, risbe in knjižne ilustracije. Sodeloval je tudi s hčerko Eve kot scenarist pri njenih operetah in drugih glasbenih delih. Starša Andrea Dell’Acqua iz Kopra in Caterina Lengo iz Trsta sta se poročila 10. januarja leta 1808. Oče je bil sodnik, zaposlen najprej na kazenskem oddelku sodišča v Kopru in od leta 1809 na sodišču v Piranu. Očetova prezaposlitev je botrovala preselitvi družine v Piran, kjer so živeli do očetove smrti leta 1826. Cesare je bil najmlajši izmed petih otrok. V krstno knjigo, ki jo hranijo v kapiteljskem arhivu cerkve sv. Jurija v Piranu, je vpisan pod imenom Cesare Felix Georges Dell’Acqua. Njegova rojstna hiša v Piranu se danes nahaja na Vidalijevi ulici 11 (tedaj Via Delfin). Po očetovi smrti se je mati z otroci preselila najprej v Koper in leta 1833 v Trst. Po šolanju v Kopru in Trstu se je moral Cesare takoj zaposliti, čeprav ga je veselilo likovno ustvarjanje.Zanj se je zavzel beneški kipar Pietro Zandomeneghi (1806-1866), mu svetoval študij slikarstva in si skupaj skupaj s tržaškim zgodovinarjem Pietrom Kandlerjem (1804-1872) prizadeval, da je dobil občinsko štipendijo. Ta mu je omogočila odhod v Benetke, kjer je od leta 1842 do 1847 študiral na Akademiji lepih umetnosti (Academia delle Belle Arti).Septembra leta 1844 je bil med izbranimi slikarji, ki so ovekovečili obisk cesarja Ferdinanda I v Trstu. Avstrijski Lloyd je leta 1845 izdal album s šestnajstimi litografijami o dogodku; avtor devetih je Dell’Acqua.Po študiju je krajši čas potoval po evropskih prestolnicah umetnosti (Dunaj, München, Pariz). Leta 1848 se je preselil v Bruselj, kamor se je že prej preselil
še novic