Novice

zadetki za Inštitut za kulturno zgodovino

ZNANSTVENI SIMPOZIJ Življenjske in literarne poti Franca Ksaverja Meška

Kamra.si, 5. oktober ― Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož, Oddelek za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani, Inštitut za kulturno zgodovino ZRC SAZU, Slavistično društvo Maribor, Knjižnica Ksaverja Meška Slovenj Gradec, Zgodovinsko društvo Ormož in Celjska Mohorjeva družba vas vabijo na ZNANSTVENI SIMPOZIJ Življenjske in literarne poti Franca Ksaverja Meška, ki bo potekal v soboto, 19. oktobra 2024, od 9.00 do 16.00 v Beli dvorani Grajske pristave Ormož. Simpozij sofinancira in podpira Ustanova dr. Antona Trstenjaka. Pisatelj Franc Ksaver Meško (1874‒1964), rojen v Ključarovcih pri Sv. Tomažu nad Ormožem, je svojo  duhovniško službo vse do pozne starosti opravljal v različnih krajih na Koroškem. Bil je sodobnik Ivana Cankarja in po Stanku Vrazu prvi vidnejši pisatelj iz vzhodnoštajerskega območja. Kot mnogi slovenski pisatelji se je tudi sam najprej predstavil s pesmimi in se nato uveljavil kot pripovednik. Posvečal se je tudi dramatiki in mladinski književnosti. V okviru kratke proze je ustvaril poseben tip lirsko-meditativne črtice. V njegovi literaturi pristno zaživita panonski del Slovenskih goric in koroška pokrajina z vso svojo zemljepisno, narodno, zgodovinsko  in socialno specifiko. Motivno je posegal v kmečko in malomeščansko življenje, pisal o zastrti erotiki, spominih na mladost, narodni in domovinski problematiki, socialnih krivicah in nabožnih temah. Z izjemno občutljivostjo in s človeško toplino se je vživljal v usode šibkih, zapostavljenih in izrinjenih ljudi, še posebej žensk in otrok. Franc Ksaver Meško je še vedno pogosto prezrt, čeprav je v svojem času  veljal za enega najbolj  branih slovenskih literarnih  ustvarjalcev. Izjemna vrednost njegove veličine pa je predvsem v njegovem dojemanju sveta in človeštva. Navdih je črpal iz svoje jasno postavljene narodnostne pripadnosti, kljub temu da so njegovo dušo pogosto upogibali in jo želeli ukloniti, se njegovo slovenstvo ni nikoli niti za hip zama
Iz naših zbirk – Dokumenti Slovenskega gledališkega muzeja (SGM)/Slovenskega gledališkega <mark>inštituta</mark> (SLOGI)

Iz naših zbirk – Dokumenti Slovenskega gledališkega muzeja (SGM)/Slovenskega gledališkega inštituta (SLOGI)

SLOGI, 8. april ― Naša najstarejša publikacija Dokumenti kontinuirano izhaja že šestdeset let. Ob jubileju smo pripravili razstavo Od gledališke revije do knjižne zbirke (7. marec–31. maj 2024). Naša želja je, da ob okrogli obletnici poudarimo pomen te publikacije za našo gledališko in širšo kulturno zgodovino ter se obenem spomnimo urednikov, piscev in drugih sodelavcev, ki so pripomogli, da je danes pred nami že več kot sto številk.

Na Slovenski matici posvet o literarni zapuščini Borisa Pahorja

Misli, 29. november 2023 ― Na Slovenski matici bo danes potekal posvet o literarni in kulturni zapuščini lani preminulega tržaškega pisatelja Borisa Pahorja. Namenili so ga predstavitvi glavnih dosežkov iz prvega leta znanstvenoraziskovalnega projekta Književna republika Borisa Pahorja, ki poteka pod okriljem Inštituta za kulturno zgodovino pri ZRC Sazu.

[Vabilo] Mednarodna konferenca Mestni turizem

Inštitut za politike prostora, 12. oktober 2023 ― Mestni turizem Trajnostni turizem v malih in srednje velikih mestih 9. november 2023, Kranj Mestni turizem je v zadnjem desetletju doživel velik razmah. Mesta so postala dostopnejša zaradi boljših prometnih povezav in lažjega dostopa do informacij, zato se je število obiskovalcev v mestih močno povečalo. Poleg prepoznavnih mestnih destinacij z znanimi kulturno-zgodovinskimi spomeniki so turisti... The post [Vabilo] Mednarodna konferenca Mestni turizem appeared first on IPoP - Inštitut za politike prostora.

[Vabilo] Mednarodna konferenca Mestni turizem

Inštitut za politike prostora, 11. oktober 2023 ― Mestni turizem Trajnostni turizem v malih in srednje velikih mestih 9. november 2023, Kranj Mestni turizem je v zadnjem desetletju doživel velik razmah. Mesta so postala dostopnejša zaradi boljših prometnih povezav in lažjega dostopa do informacij, zato se je število obiskovalcev v mestih močno povečalo. Poleg prepoznavnih mestnih destinacij z znanimi kulturno-zgodovinskimi spomeniki so turisti... The post [Vabilo] Mednarodna konferenca Mestni turizem appeared first on IPoP - Inštitut za politike prostora.

[Napoved] Mednarodna konferenca Mestni turizem

Inštitut za politike prostora, 26. september 2023 ― Mestni turizem Trajnostni turizem v malih in srednje velikih mestih 9. november 2023, Kranj Mestni turizem je v zadnjem desetletju doživel velik razmah. Mesta so postala dostopnejša zaradi boljših prometnih povezav in lažjega dostopa do informacij, zato se je število obiskovalcev v mestih močno povečalo. Poleg prepoznavnih mestnih destinacij z znanimi kulturno-zgodovinskimi spomeniki so turisti... The post [Napoved] Mednarodna konferenca Mestni turizem appeared first on IPoP - Inštitut za politike prostora.
Poslanstvo in <mark>zgodovina</mark> muzeja

Poslanstvo in zgodovina muzeja

SEM, 25. april 2023 ― Glavna slika  Galerija  Poslanstvo Slovenski etnografski muzej (SEM) je muzej "o ljudeh, za ljudi", muzej kulturnih istovetnosti, prostor dialoga med preteklim in sedanjim, med svojo in drugimi kulturami, med naravo in civilizacijo. SEM je kulturno stičišče in srečevališče, ki si prizadeva za pospeševanje poznavanja in spoštovanja etnološke dediščine v družbi. Prek letnega cikla razstav, programov in drugih prireditev slovenskih, evropskih in zunajevropskih vsebin, bogatega izobraževalnega programa in publikacij predstavlja in sporoča védenja o tradicijski kulturi, masovni in pop kulturi na Slovenskem in o kulturah nekaterih drugih ljudstev sveta; o materialni kulturni dediščini vsakdanjih in prazničnih načinov življenja ter o nesnovni dediščini znanj, vrednotenj, tehnik, modrosti in ustvarjalnosti v slovenskem etničnem prostoru, v diaspori in drugod. SEM je osrednji etnološki muzej, plod zorenja etnološke in antropološke misli na Slovenskem. Je nacionalna etnološka muzejska ustanova kulturnega, znanstvenega, izobraževalnega in družbenega pomena, temelječega na zbirkah s področij slovenske tradicijske materialne, družbene in duhovne kulture in na zbirkah nekaterih kultur sveta. SEM skrbi za njihovo varstvo, ohranjanje, preučevanje, dokumentiranje in komuniciranje. Od leta 2011 je SEM nacionalni Koordinator varstva nesnovne kulturne dediščine. Njegov zgodovinski zametek so bile etnografske oziroma narodopisne zbirke Kranjskega deželnega muzeja v Ljubljani, ustanovljenega leta 1821, katerih slovenski del je bil številčno bistveno skromnejši v primerjavi z zunajevropskim. Etnografsko gradivo je bilo javnosti predstavljeno leta 1888, ko je bila zgrajena stavba Kranjskega deželnega muzeja - Rudolfinuma. Pomemben mejnik na poti k samostojnemu etnografskemu muzeju je bila ustanovitev etnografskega inštituta v stavbi Narodnega muzeja leta 1921. Upravnik inštituta in nato ravnatelj osamosvojenega Kraljevega etnografskega muzeja, ki je nastal leta 1923 z ločitvij

Damjan Prelovšek: Narodna in univerzitetna knjižnica

NUK, 3. januar 2023 ― naslov Narodna in univerzitetna knjižnica avtor Damjan Prelovšek uredniki Franci Lazarini, Tadej Glažar, Žiga Cerkvenik izdajatelji ZRC SAZU, Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta Narodna in univerzitetna knjižnica Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo založnik Založba ZRC velikost 23,5 x 28,5 cm število strani 280 ISBN 978-961-05-0688-1 cena 39 €   Elektronska naročilnica   Monografija je izvrstno delo dr. Damjana Prelovška, mednarodno priznanega raziskovalca in avtorja številnih monografij, znanstvenih člankov in drugih prispevkov o Plečnikovem življenju in delu.  Narodna in univerzitetna knjižnica je gotovo ena najpomembnejših stvaritev v Plečnikovem arhitekturnem opusu. Ima tudi ključno vlogo v razvoju slovenske arhitekture in zelo velik simbolni pomen, kar dokazuje tudi Unescov seznam svetovne kulturne in naravne dediščine, na katerega je bil spomenik skupaj z drugimi izbranimi Plečnikovimi deli vpisan v letu 2021.  Monografska predstavitev tega izjemnega arhitekturnega in umetniškega dela temelji na natančni analizi predhodnih študij, načrtov različnih variant, izvedbenih načrtov stavbe in med ustvarjalnim procesom nastalih skic pa tudi fotografij, nastalih v posameznih fazah gradnje in poznejših posnetkov stanja zgradbe. S takšno zasnovo je v monografiji prvič zbrano in na enem mestu predstavljeno obsežno in zelo dragoceno gradivo o zgodovini stavbe. Monografija je razdeljena v tri vsebinske sklope. Prvi obsega zgodovinsko in teoretsko predstavitev v dvanajstih poglavjih, v drugem so zbrane avtorske barvne fotografije stavbe, v tretjem pa so reproducirani načrti in skice iz javnih in zasebnih arhivov.  Nova monografija o stavbi Narodne in univerzitetne knjižnce strokovnemu in širšemu občinstvu prinaša izčrpno študijo o enem najpomembnejših arhitekturnih spomenikov v Sloveniji, obenem pa predstavlja spodbudo in temeljno izh
V Ljubljani znanstveni simpozij o Borisu Pahorju in Edvardu Kocbeku

V Ljubljani znanstveni simpozij o Borisu Pahorju in Edvardu Kocbeku

Misli, 23. november 2022 ― V Ljubljani danes poteka simpozij o Borisu Pahorju (1913-2022) in njegovem duhovnem sopotniku Edvardu Kocbeku (1904-1981) z naslovom S tržaškega naslova, ki ga organizirata Urška Perenič in Neža Zajc pod okriljem Inštituta za kulturno zgodovino ZRC SAZU ter v sodelovanju z Narodno in univerzitetno knjižnico (NUK) in Slovensko matico.

Računalniški programi so nesnovna kulturna dediščina, ki izginja

Računalniški muzej, 26. oktober 2022 ― Izjava za medije Inštitut za novejšo zgodovino in Računalniški muzej Ljubljana, 26.10.2022, za takojšnjo objavo Računalniški programi so nesnovna kulturna dediščina, ki izginja  V sozaložništvu Inštituta za novejšo zgodovino in Računalniškega muzeja je izšel zbornik Zapuščina napredne digitalizacije, ki povzema strokovne uvide in razmišljanja o ohranjanju softverske dediščine.  Junija letos so se na strokovnem posvetu […] The post Računalniški programi so nesnovna kulturna dediščina, ki izginja first appeared on Računalniški muzej.

Gospodinjstvo na Špici

Radio Študent, 3. junij 2022 ― Lepo pozdravljeni v petkovih Kulturnih novicah. Prejšnji petek se je v prostorih Inštituta za novejšo zgodovino odvila otvoritev festivala Zgodovina na Špici. Kot pove organizatorica festivala, socialna zgodovinarka Ana Kladnik, se je ideja zanj porodila že lani.
Muzeji <mark>za</mark> mir

Muzeji za mir

SLOGI, 27. februar 2022 ― Slovenski gledališki inštitut – Gledališki muzej se pridružuje akciji Muzeji za mir, ki je nastala na pobudo Skupnosti muzejev Slovenije in ICOM-a Slovenije. Muzeji smo varuhi zgodovine in kulturne dediščine. Imamo moč, da preko primerov iz zgodovine opozarjamo na nasilje in temne dogodke človeštva, da učimo in se skupaj zavzemamo za boljši jutri. Naše poslanstvo […] The post Muzeji za mir appeared first on SLOGI.
še novic