Novice

zadetki za Kulturni dom Krško

Posvet - Upravljanje kulturne in naravne dediščine

ZVKDS, 29. september 2023 ― V torek, 17.10.2023 ob 9.30 se bo na gradu Rajhenburg v Brestanici odvijal posvet na temo Modeli upravljanja kulturne in naravne dediščine – predstavitev različnih praks in pogled v prihodnost. Posvet organizira novomeška enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije v sodelovanju z Mestno občino Krško in Kulturnim domom Krško.  Jezik Slovenščina
[Vabilo] Spoznaj mojo dobro prakso: ozelenimo mesta

[Vabilo] Spoznaj mojo dobro prakso: ozelenimo mesta

Inštitut za politike prostora, 15. maj 2023 ― Spoznaj mojo dobro prakso: ozelenimo mesta Primeri iz Krškega, Kočevja, Bleda, Ajdovščine in Maribora 30. maj 2023, 9.30–14.00 Kulturni dom Krško Vabimo vas na študijski obisk v Krško, ki bo priložnost, da se seznanimo z izzivi urejanja javnih zelenih površin in s primeri iz domače prakse. Pomen zelenih površin in dreves v urbanem okolju pod... The post [Vabilo] Spoznaj mojo dobro prakso: ozelenimo mesta appeared first on IPoP - Inštitut za politike prostora.
[Vabilo] Spoznaj mojo dobro prakso: ozelenimo mesta

[Vabilo] Spoznaj mojo dobro prakso: ozelenimo mesta

Inštitut za politike prostora, 20. april 2023 ― Spoznaj mojo dobro prakso: ozelenimo mesta Primeri iz Krškega, Kočevja, Bleda, Ajdovščine in Maribora 30. maj 2023, 9.30–14.00 Kulturni dom Krško Vabimo vas na študijski obisk v Krško, ki bo priložnost, da se seznanimo z izzivi urejanja javnih zelenih površin in s primeri iz domače prakse. Pomen zelenih površin in dreves v urbanem okolju pod... The post [Vabilo] Spoznaj mojo dobro prakso: ozelenimo mesta appeared first on IPoP - Inštitut za politike prostora.

20. novembra 1989 je v Ljubljani umrl Božidar Jakac, slovenski slikar in grafik

Kamra.si, 20. november 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...20. novembra 1989 je v  Ljubljani umrl Božidar Jakac, slovenski slikar in grafik. Rodil se je 16. julija 1899 v Novem mestu. Božidar Jakac je bil med najbolj dejavnimi in največkrat predstavljenimi slovenskimi umetniki, zato naš zapis poudarja le njegovo pot in delo v občini Kostanjevica na Krki. Njegova mati je bila Josipina Colaričeva s Slinovc pri Kostanjevici. Od 1969 je bil zaslužni član Dolenjskega kulturnega festivala v Kostanjevici na Krki. Tu so bile odmevne razstave njegovih del v letih: 1969 (ob 70-letnici), 1974 (Avtoportreti), 1999 (ob 100-letnici rojstva in 25-letnici Galerije B. Jakca), 2003 (Risarski dnevniki). V Galeriji Krško je razstavljal leta 1968. 
O GLEDALIŠČU, KOT GA DELAMO PRI NAS

O GLEDALIŠČU, KOT GA DELAMO PRI NAS

Revija Primus, 30. oktober 2019 ― Piše: Mirjana Marinčič, vodja dramske sekcije pri KD Leskovec pri Krškem Kdaj ste bili nazadnje v gledališču? Večina najbrž na predstavi domače gledališke skupine Kulturnega društva Leskovec pri Krškem. Zakaj si sploh želimo ogledati nekaj, kar se nekdo pred nami pravzaprav igra? V mislih sem se malo poigrala z besedo GLEDALIŠČE. Nekdo GLEDA in nekdo nekaj ...

Dan Valvasorjeve knjižnice Krško 2019

Kamra.si, 23. maj 2019 ― V petek, 24. maja 2019, prireja Valvasorjeva knjižnica Krško v mestnem parku vsakoletno popoldansko druženje ob igrah, pravljicah in ustvarjalnicah za vse generacije, poznano tudi kot Dan Valvasorjeve knjižnice Krško. Glavna nit tokratnega dogajanja bodo domoznanska in kulturna dediščina ter čebelarstvo.

Zbiramo spomine: Spomini na otroštvo: »Ko sem še majhen bil …«

Kamra.si, 5. november 2018 ― Se še spomnite vaše najljubše igrače? Katerih iger ste se igrali kot otrok? Pri katerih opravilih ste sodelovali? Še hranite fotografije z različnih praznovanj in obredov? Bi z nami delili zanimivo anekdoto iz vašega otroštva? Če doma hranite fotografije, razglednice, predmete, zgodbe ali drugo gradivo, povezano z našim najnežnejšim življenjskim obdobjem (npr. fotografije z rojstnodnevnih praznovanj, religioznih obredov, gradivo, ki priča o igračah, otroški oblačilni kulturi, družabnih igrah, otroških opravilih ipd.), vas vabimo k sodelovanju v sredo, 7. novembra 2017, med 8.00 in 19.00 v Bukvarno in časopisno čitalnico pri Študijskem oddelku novomeške knjižnice. Gradivo, ki ga boste prinesli, bomo digitalizirali in vam ga vrnili, zbrano digitalizirano gradivo pa shranili v svojem arhivu in ga delno uporabili za pripravo novih digitalnih zbirk na spletnem portalu digitalizirane kulturne dediščine slovenskih pokrajin Kamra. Zbiranje gradiva na temo otroštva bo na omenjeni dan v času odprtosti knjižnic potekalo tudi v Ljudski knjižnici Metlika, Knjižnici Črnomelj, Knjižnici Brežice, Knjižnici Sevnica, Valvasorjevi knjižnici Krško, Knjižnici Kočevje, Knjižnici Miklova hiša Ribnica in Knjižnici Pavla Golie Trebnje. Vsaka zgodba šteje pri snovanju življenjske zgodbe našega kraja!

Kulturni dom Krško v novi sezoni s tremi gledališkimi abonmaji

SiGledal, 28. september 2018 ― Kulturni dom Krško (KDK), v okviru katerega delujejo še Galerija Krško, Mestni muzej Krško in grad Rajhenburg pri Brestanici, bo v novi gledališki oziroma v 28. abonmajski sezoni obiskovalcem ponudil tri gledališke abonmaje, dva za odraslo občinstvo in enega za otroke. Obisk te osrednje posavske kulturne ustanove se sicer vsakoletno krepi.

31. avgusta 1589 je umrl Jurij Dalmatin, slovenski protestantski teolog, prevajalec in pisec

Kamra.si, 31. avgust 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...31. avgusta 1589 je v Ljubljani umrl  Jurij Dalmatin, slovenski protestantski teolog, prevajalec in pisec. Rodil se je okoli 1547 v Krškem.  Domneva se, da so se njegovi predniki preselili iz Dalmacije ali preko Dalmacije. Jurij sam se je podpisoval kot Dalmatin, nekateri (tudi Trubar) so njegov priimek zapisovali kot Dalmata. Njegova starša sta bila revna in ga pri šolanju nista mogla finančno podpirati. Do 18. leta se je šolal doma, v Krškem, pri Bohoriču. Bohorič je Dalmatina vzgojil v protestantskem duhu. Od leta 1565 do leta 1566 je študiral na nižji latinski šoli v Württembergu. Od leta 1566 do leta 1572 je študiral v Tübingenu, kjer je tudi doštudiral filozofijo in protestansko teologijo. V Ljubljano se je vrnil leta 1572. Kot protestantski duhovnik je služboval na Nemškem, Begunjah, Škocjanu in Ljubljani. Oktobra 1580 je bil zaradi tiska Biblije v Gradcu in Celovcu. Dalmatin je prvi v slovenščino prevedel celotno Sveto pismo. Izšlo je leta 1583 v Wittenbergu[2] na Saškem pod polnim naslovom Biblija, tu je vse svetu pismu stariga inu noviga testamenta, slovenski tolmačena skuzi Jurija Dalmatina. S prevodom celotnega Svetega pisma je vplival na razvoj slovenskega knjižnega jezika. Za Slovence je bilo to pomembno jezikovno ter kulturno dejanje, saj smo se z njo uvrstili med kulturno razvite evropske narode. Prevajanje je potekalo deset let, brez slovarjev in drugih jezikovnih knjig. Dalmatin je sicer poznal hebrejščino in grščino, a je izhajal iz Luthrovega prevoda. Biblijo so protestanti v domovino prevažali skrivaj v sodih, in jo razširjali po Kranjski, Štajerski in Koroški približno dve leti. Duhovniki Katoliške cerkve so smeli uporabljati Dalmatinov prevod s posebnim dovoljenjem, saj katoliškega prevoda Biblije še niso imeli. Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Jurij_Dalmatin

16. julija 1899 se je rodil Božidar Jakac, slovenski slikar in grafik

Kamra.si, 16. julij 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...16. julija 1899 se je v Novem mestu rodil Božidar Jakac, slovenski slikar in grafik. Umrl je 20. novembra 1989 v  Ljubljani. Božidar Jakac je bil med najbolj dejavnimi in največkrat predstavljenimi slovenskimi umetniki, zato naš zapis poudarja le njegovo pot in delo v občini Kostanjevica na Krki. Njegova mati je bila Josipina Colaričeva s Slinovc pri Kostanjevici. Od 1969 je bil zaslužni član Dolenjskega kulturnega festivala v Kostanjevici na Krki. Tu so bile odmevne razstave njegovih del v letih: 1969 (ob 70-letnici), 1974 (Avtoportreti), 1999 (ob 100-letnici rojstva in 25-letnici Galerije B. Jakca), 2003 (Risarski dnevniki). V Galeriji Krško je razstavljal leta 1968. 
še novic