Rajzefiber-biro, 26. september 2018 ― 18.10.2018, četrtek / 10:00 / Vetrinjski dvor Posvet nastaja v sodelovanju s Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani z Društvom Hiša!, Muzejem narodne osvoboditve Maribor in Rajzefibrom. Tradicionalno se je kulturna dediščina v Sloveniji in Mariboru vezala na nacionalne mite ali pa na regionalne etnografske raznoličnosti. Izhodišče našega posveta je, da je dediščin v Mariboru in okolici več in so bolj pestre, kot jih uspejo zabeležiti registri v muzejih in zavodih. Zatorej je treba pravilno vstavljati v turistične proizvode. Polje kulturne dediščine v Mariboru določajo številne družbene opozicije: topografsko-socialna (mesto-predmestje-podeželje), generacijska (štirje politično-ekonomski sistemu v 20. st.), etnična, razredna in institucionalna (državno-lokalno-civilno). Vsaka od teh opozicij ima ali je imela svojo človeško organizacijo, ekonomijo, kulturne mreže, ideologije, identitete in stile – svoje kulturne dediščine. Dediščine danes niso samo politični, ampak tudi gospodarski projekti družb. Spominske ustanove, klubi, delavnice, storitve in znanja mesta se po svetu integrirajo v turistične industrije. Organizatorji se sprašujemo, kako zastaviti razmerje med "domačijskim" ali integrativnim namenom in na drugi strani tržnim namenom ("izvozom dediščine")? Na posvetu bodo sodelovali:  Peter Simonič - Kulturna dediščina v mariborskem turizmu Jerneja Ferlež – Kulturna dediščina vsakokratnih vsakdanjikov Nežka Struc in Rajko Muršič – Dediščinjenje mestnih izkušenj Jože Hudales – Franjo Baš in predstavitev lokalne industrijske dediščine Zlatko Jesenik – Splavarjenje nekoč in danes Stane Kocutar – Urbana dediščina trte in vina v Mariboru Maja Vintar – Cona Tezno – včeraj, danes, jutri Maja Godina Golija – Mariborski otok – Neizkoriščena dediščina za razvoj mariborskega turizma Mateja Ravnik, Mojca Jančar in Vid Kmetič - Ulrik III. Mariborski, ministerial na gradu Marchburch Boris Hajdinjak - Od Iserlajna do Rosnerja - judovska dediščin