Novice

zadetki za Osrednja knjižnica Mozirje

V primeru naravne kastrofe: poplave (spletni seminar)

NUK, 9. januar ―                                                     (Posledice poplav v Krajevni knjižnici Poljane, avtorica fotografije: Bernarda Buh, Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka / The aftermath of the floods in the Poljane Local Library unit of the Ivan Tavčar Library Škofja Loka, photo by Bernarda Buh) V primeru naravne katastrofe: poplave In the event of a disaster: floods   6. februar 2024 February 6, 2024 Spletni seminar  Webinar [Jump to English] [Program / Programme]   4. avgusta 2023 smo bili po dolgotrajnem močnem nalivu priča najhujši naravni nesreči v zgodovini Slovenije. Prizadeti sta bili kar dve tretjini slovenskega ozemlja, pri čemer je bilo največ škode na cestni, energetski in bivalni infrastrukturi. Poplavno škodo je utrpela tudi kulturna dediščina, najhuje na Gorenjskem, v Savinjski dolini in na Koroškem. Med drugim so bili poškodovani Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka, enota Krajevna knjižnica Poljane, Knjižnice Domžale, enota Knjižnica Janeza Trdine Mengeš, Osrednja knjižnica Mozirje, številni arhivi, muzeji in likovne galerije. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije je hitro aktiviralo načrt dejavnosti ob poplavah in ustanovilo tudi delovno skupino, v kateri so vodje Narodnega muzeja Slovenije, Narodne in univerzitetne knjižnice, Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Direktorata za kulturno dediščino na Ministrstvu za kulturo RS in Arhiva RS, ki je koordinirala urejanje sanacije. Pri reševanju tako življenj kot tudi vsega drugega je najpomembnejše pridobiti relevantne informacije v ključnem trenutku. Zato smo se odločili pripraviti in posneti seminar v sodelovanju z Mednarodno zvezo bibliotekarskih društev in ustanov (IFLA). Ta nam kot svetovna organizacija, ki združuje številne strokovnjake z različnih področij dejavnosti knjižnic, omogoča tudi pretok najnovejših in najustreznejših informacij o standardih ter navodilih, kako se pripraviti na nevarnost poplav in kako ukrepati med in po poplavah. Spletni semina

7. oktobra 1868 se je v Mozirju rodil Žiga Laykauf, pesnik in publicist

Kamra.si, 7. oktober 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...7. oktobra 1868 se je v Mozirju rodil Žiga Laykauf, pesnik in publicist. Umrl je 16. marca 1938 v Mozirju. Laykauf (Lajákov) Žiga – Mozirski, pesnik in publicist, je bil posinovljenec mozirskega ranocelnika (kirurga). Nižjo gimnazijo je končal v Celju v letih 1880-1884, 6. razred v Leobnu v Avstriji leta 1887. Leta 1888 je obiskoval visoko živinozdravniško šolo na Dunaju, od koder je šel na gimnazijo v Beljak, kjer je nameraval maturirati. To mu je preprečila triletna vojaška služba. Ko je minila, je delal po odvetniških pisarnah v Beljaku in v raznih slovenskih krajih, nato pa v politični ekspozituri v Mozirju. Ob začetku prve svetovne vojne so ga zaradi njegove panslovanske usmeritve obdolžili veleizdaje in zaprli v ječo v Gradcu, vendar so ga že čez nekaj mesecev izpustili. Od takrat je živel kot arhivar in občinski tajnik v Mozirju. Prvo pesem je objavil v Slovanu, ko mu je bilo 17 let, nato pa v letih 1893-1896 nekaj pesmi v Ljubljanskem zvonu. Publicistično je v letih 1897-1898 sodeloval kot sourednik socialističnega Delavca, istočasno pa pri “poučno-zabavnem listu za slovensko ljudstvo” Svobodni glasovi. Po arhivskih virih je napisal Kroniko trga Mozirje, ki je izhajala leta 1926 v celjski Novi dobi. Z imenom Roka Drofenika je leta 1897 izšla Laykaufova brošura Cerkvene pristojbine (štolnina) za Štajersko, Koroško in Kranjsko. Napisal je Novejšo zgodovino trga Mozirje, kjer so zbrane letnice pomembnejših dogodkov. Pod naslovom Vojna kronika v svetovni vojni 1914–1919 z ozirom na trg Mozirje je v Knjigo mozirskih tržanov 1740 obsežno zapisoval dogajanja v trgu in zunaj njega. Vir: Avtor gesla: Roman Mežnar, Osrednja knjižnica Mozirje

3. avgusta 1956 je v Mozirju umrl Matija Goričar, župan in politik

Kamra.si, 3. avgust 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...3. avgusta 1956 je v Mozirju umrl Matija Goričar, župan in politik. Rodil se je 24. marca 1883 v Mozirju. Dolgoletni župan Mozirja je v rojstnem kraju obiskoval ljudsko šolo. V Celju je končal meščansko šolo in šolanje nadaljeval na gradbeno-tehnični šoli v Gradcu. Po končanem šolanju se je zaposlil v graškem gradbenem podjetju Sultz-Kollsch, kjer je bil zaposlen od leta 1901 do 1903. Pri dunajskem arhitektu Hermannu Otteju je delal do leta 1909, ko je pred posebno komisijo na Dunaju od 8. do 24. marca 1909 polagal strokovni izpit, s katerim je pridobil naziv samostojni gradbeni podjetnik. Sledila je vrnitev v Mozirje. V času balkanske vojne je bil mobiliziran 6 mesecev, v prvi svetovni vojni pa od leta 1914 do 1917, ko je bil kot vojni invalid demobiliziran. Po končani vojni je prevzel očetovo posestvo, kateremu je pripadala še gostilna in žagarska obrt. V letu 1918 je sodeloval pri ustanovitvi električne in živinorejske zadruge v Mozirju. Bil je večletni občinski odbornik in več kot 20 let župan trga Mozirje, več let odbornik v okrajnem odboru in 4 leta član banskega sveta, odbornik in načelnik Gornjesavinjske posojilnice v Mozirju, svetnik krajevne zbornice, član in večletni podstarosta mozirskega Sokola, odbornik vseh naprednih kulturnih in prosvetnih društev v Mozirju. Leta 1941, ko je okupator zasedel Mozirje, se je z ženo preselil k hčerki v Beograd. V Beogradu je bil član Slovenskega kulturno-prosvetnega društva Franc Rozman – Stane, kjer je za svoje aktivno delo dobil rajonsko pohvalo. Vir: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/goricar-matija/Avtorica gesla: Matija Blagojevič, objavila: Osrednja knjižnica Mozirje

24. marca 1883 se je v Mozirju rodil Matija Goričar, župan in politik

Kamra.si, 24. marec 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...24. marca 1883 se je v Mozirju rodil Matija Goričar, župan in politik. Umrl je 3. avgusta 1956 v Mozirju Dolgoletni župan Mozirja je v rojstnem kraju obiskoval ljudsko šolo. V Celju je končal meščansko šolo in šolanje nadaljeval na gradbeno-tehnični šoli v Gradcu. Po končanem šolanju se je zaposlil v graškem gradbenem podjetju Sultz-Kollsch, kjer je bil zaposlen od leta 1901 do 1903. Pri dunajskem arhitektu Hermannu Otteju je delal do leta 1909, ko je pred posebno komisijo na Dunaju od 8. do 24. marca 1909 polagal strokovni izpit, s katerim je pridobil naziv samostojni gradbeni podjetnik. Sledila je vrnitev v Mozirje. V času balkanske vojne je bil mobiliziran 6 mesecev, v prvi svetovni vojni pa od leta 1914 do 1917, ko je bil kot vojni invalid demobiliziran. Po končani vojni je prevzel očetovo posestvo, kateremu je pripadala še gostilna in žagarska obrt. V letu 1918 je sodeloval pri ustanovitvi električne in živinorejske zadruge v Mozirju. Bil je večletni občinski odbornik in več kot 20 let župan trga Mozirje, več let odbornik v okrajnem odboru in 4 leta član banskega sveta, odbornik in načelnik Gornjesavinjske posojilnice v Mozirju, svetnik krajevne zbornice, član in večletni podstarosta mozirskega Sokola, odbornik vseh naprednih kulturnih in prosvetnih društev v Mozirju. Leta 1941, ko je okupator zasedel Mozirje, se je z ženo preselil k hčerki v Beograd. V Beogradu je bil član Slovenskega kulturno-prosvetnega društva Franc Rozman – Stane, kjer je za svoje aktivno delo dobil rajonsko pohvalo. Vir: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/goricar-matija/Avtorica gesla: Matija Blagojevič, objavila: Osrednja knjižnica Mozirje

16. marca 1938 je v Mozirju umrl Žiga Laykauf, pesnik in publicist

Kamra.si, 16. marec 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...16. marca 1938 je v Mozirju umrl Žiga Laykauf, pesnik in publicist. Rodil se je 7. oktobra 1868 v Mozirju. Laykauf (Lajákov) Žiga – Mozirski, pesnik in publicist, je bil posinovljenec mozirskega ranocelnika (kirurga). Nižjo gimnazijo je končal v Celju v letih 1880-1884, 6. razred v Leobnu v Avstriji leta 1887. Leta 1888 je obiskoval visoko živinozdravniško šolo na Dunaju, od koder je šel na gimnazijo v Beljak, kjer je nameraval maturirati. To mu je preprečila triletna vojaška služba. Ko je minila, je delal po odvetniških pisarnah v Beljaku in v raznih slovenskih krajih, nato pa v politični ekspozituri v Mozirju. Ob začetku prve svetovne vojne so ga zaradi njegove panslovanske usmeritve obdolžili veleizdaje in zaprli v ječo v Gradcu, vendar so ga že čez nekaj mesecev izpustili. Od takrat je živel kot arhivar in občinski tajnik v Mozirju. Prvo pesem je objavil v Slovanu, ko mu je bilo 17 let, nato pa v letih 1893-1896 nekaj pesmi v Ljubljanskem zvonu. Publicistično je v letih 1897-1898 sodeloval kot sourednik socialističnega Delavca, istočasno pa pri “poučno-zabavnem listu za slovensko ljudstvo” Svobodni glasovi. Po arhivskih virih je napisal Kroniko trga Mozirje, ki je izhajala leta 1926 v celjski Novi dobi. Z imenom Roka Drofenika je leta 1897 izšla Laykaufova brošura Cerkvene pristojbine (štolnina) za Štajersko, Koroško in Kranjsko. Napisal je Novejšo zgodovino trga Mozirje, kjer so zbrane letnice pomembnejših dogodkov. Pod naslovom Vojna kronika v svetovni vojni 1914–1919 z ozirom na trg Mozirje je v Knjigo mozirskih tržanov 1740 obsežno zapisoval dogajanja v trgu in zunaj njega. Vir: Avtor gesla: Roman Mežnar, Osrednja knjižnica Mozirje

Zgodba tvoje knjige na Fontani piv v Žalcu

Medobčinska matična knjižnica Žalec, 22. september 2019 ― V nedeljo, 22. septembra 2019, je Medobčinska splošna knjižnica Žalec sodelovala na prireditvi Zgodba tvoje knjige na Fontani piv v Žalcu. Skupaj z Zavodom Enajstica, Zavodom za kulturo, šport in turizem Žalec, Osrednjo knjižnico Mozirje in s Knjižnico Velenje smo pripravili dogodek, ki je bil namenjen knjigam, branju in izmenjavanju literature. Gre za srčen in odkrit projekt sosed sosedu. Organiziral se je bralni projekt,  kje so obiskovalci dobili priložnost za pogovor o svojih najljubših knjigah in možnost, da si pridobijo novo literaturo. Postavili smo bralne kotičke, ki so obiskovalce spodbujali, ...

Odprtje razstave Celjski 87. pehotni polk

Kamra.si, 19. februar 2018 ― Ob 100-letnici konca 1. svetovne vojne vas vljudno vabimo na odprtje razstave Celjski 87. pehotni polk v četrtek, 22. februarja 2018, ob 18. uri v Galeriji Mozirje. O razstavi in zgodovinskih dogodkih ob koncu 1. svetovne vojne bo spregovoril Srečko Maček iz Osrednje knjižnice Celje, ki je skupaj z Janjo Jedlovčnik soavtor razstave. V kulturnem programu bo nastopil Moški pevski zbor Kulturnega društva Mozirje pod vodstvom Antona Petka. Razstava bo na ogled do 15. marca 2018.
še novic